lipica / Brejc kar po domače

Na območju Kobilarne Lipica so v zadnjih dneh spet rohneli gradbeni stroji. Podrli so tri teniška igrišča in betonski zid, namenjen vadbi tenisa. Zadeva sama po sebi ne bi bila sporna, saj so dotrajana teniška igrišča in betonski zid že vrsto let kazili podobo lipiške krajine. Njihova odstranitev in vzpostavitev nekdanjih travnikov bi bila vsekakor dobrodošla poteza. Toda zgodba se tu ne konča. Rušenje pomeni zgolj začetek posegov v zavarovani prostor kulturnega spomenika. Na lokaciji nekdanjih teniških igrišč bodo namreč že v kratkem začeli graditi novo vadbišče za golf, ki bo v širino merilo dvajset, v dolžino pa približno dvesto metrov in bo na enem koncu zamreženo.

Zakaj je takšna gradnja potrebna, če v Lipici že obstaja dobrih tristo metrov dolgo vadbišče za golf? Znano je, da je Janševa vlada v program varstva in razvoja Kobilarne Lipica vključila tudi širitev obstoječega igrišča za golf s sedanjih devet na novih 18 igralnih polj. Za takšno širitev pa je potreben dodaten prostor. Ker je na lokaciji sedanjega vadbišča predvideno deseto igralno polje, morajo vadbišče prestaviti na novo lokacijo. Vodstvo Kobilarne je v ta namen že pred časom razpisalo mednarodni javni natečaj za izbiro izvajalca del. Razpisno dokumentacijo je dvignilo šest domačih podjetij, ponudbo pa je oddalo le podjetje Vilar, d. o. o., iz Domžal. Podjetje se večinoma ukvarja s proizvodnjo in prodajo travne ruše in polaganjem trate na vrtovih, igriščih in ostalih objektih, usposobljeno pa je tudi za gradnjo golf vadbišč in igrišč ter gradnjo nogometnih igrišč. Lastnik in direktor podjetja Martin Vilar nam je po telefonu povedal, da je pogodba vredna približno 70 milijonov tolarjev brez DDV in da jo je sam že podpisal, zdaj pa čaka še na podpis vodstva Kobilarne. Za ta denar bo zgradil novo golf vadbišče, namestil sistem za namakanje vadbišča in prenovil igralne površine na obstoječem igrišču za golf. Z deli naj bi začel konec avgusta ali v začetku septembra, odvisno od vremenskih razmer, saj se dreves v sedanjih vremenskih razmerah ne sme presajati. Težava je v tem, da namerava javni zavod Kobilarna Lipica vse omenjene posege v prostor izpeljati zgolj na podlagi lokacijske informacije. To pa je sporno. Po pravilniku o gradnji zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov igrišča in vadbišča za golf sicer res sodijo med enostavne objekte oziroma tako imenovane vadbene objekte, ki so namenjeni športu in rekreaciji na prostem. Vendar se jih brez gradbenega dovoljenja lahko gradi samo pod določenimi pogoji. Eden takšnih pogojev je, da se z gradnjo ne spremenijo vodne in reliefne značilnosti območja. Ker hkrati z gradnjo novega vadbišča nameravajo dograditi tudi namakalni sistem, bodo s tem posegli v vodne značilnosti območja. To pa pomeni, da novega vadbišča ne bi smeli graditi zgolj na podlagi lokacijske informacije, pač pa bi morali pred začetkom del pridobiti tudi gradbeno dovoljenje. To pa še ni vse. Za vsak poseg, ki spreminja spomeniško varstvene lastnosti na zavarovanem območju, tudi če gre zgolj za graditev enostavnih objektov, je po zakonu o varstvu kulturne dediščine treba pridobiti kulturno-varstvene pogoje in soglasje zavoda za varstvo kulturne dediščine. Takšna zahteva je zapisana tudi v že pridobljeni lokacijski informaciji. V vodstvu Kobilarne si te informacije očitno niso natančno prebrali, saj pred začetkom del niso zaprosili za kulturno-varstvene pogoje. Ker gre za kršitev veljavne zakonodaje, je novogoriška enota zavoda za varstvo kulturne dediščine pretekli teden vložila prijavo na republiški inšpektorat za kulturo in medije. "Tako kot na zavarovanem območju Lipice ne moreš ruvati dreves, tudi ne moreš rušiti obstoječih objektov, če pred tem ne pridobiš soglasja zavoda za varstvo kulturne dediščine. Naš zavod bi v kulturno-varstvenih pogojih lahko na primer zahteval, da se mora po rušitvi teniških igrišč v kulturni krajini vzpostaviti prvotno stanje. Za nas širitev golf igrišča ni sprejemljivo, pač pa si prizadevamo, da bi se golf iz Lipice v celoti umaknil," pojasnjuje konservatorka novogoriškega zavoda Marvy Lah Sušnik. Poleg novogoriškega zavoda je prijavo na inšpektorat pretekli teden poslalo tudi Mednarodno združenje za Lipico. Eden od treh ustanoviteljev združenja, krajinski arhitekt Etbin Tavčar, ki je za zdaj še vedno zaposlen v Kobilarni, čeprav so v statutu Kobilarne njegovo delovno mesto pomočnika direktorja za kulturno dediščino ukinili, v prijavi nadrejenim očita, da kršijo tako določila za zdaj še veljavnega zakona o Kobilarni Lipica iz leta 1996 kot tudi določila novega zakona o Kobilarni Lipica, ki ga je državni zbor sprejel pred kratkim, veljati pa bo začel petnajst dni po objavi v uradnem listu. Novi zakon namreč določa, da mora vlada najpozneje v šestih mesecih sprejeti načrt upravljanja, ki ga sestavlja tudi načrt prostorskih ureditev. Le na osnovi tega načrta bo po novem zakonu mogoče izdati gradbeno dovoljenje za posege v prostor na območju kulturnega spomenika državnega pomena. Ker je bil novi zakon v uradnem listu objavljen šele v petek in torej sploh še ni začel veljati, kaj šele, da bi vlada sprejela načrt upravljanja, je gradnja novega golf vadbišča skrajno sporna poteza in kaže na očitno aroganco vodstva Kobilarne, ki skuša golf razširiti za vsako ceno. Največjo odgovornost za sporni poseg v prostor nosita v. d. direktorja Kobilarne Matjaž Pust ter predsednik sveta javnega zavoda Kobilarna Lipica in predsednik golf kluba Lipica dr. Miha Brejc, sicer tudi evroposlanec in eden vplivnejših funkcionarjev največje vladne stranke SDS.

Tako kot je jasno, da rušitev teniških igrišč pomeni le pripravo za gradnjo novega vadbišča za golf, je hkrati tudi jasno, da gradnja novega vadbišča pomeni začetek širitve obstoječega igrišča za golf na 18 igralnih polj. Načrt širitve je že pripravljen, geodeti so opravili vse potrebne meritve, v kratkem pa naj bi objavili tudi mednarodni natečaj za izbiro izvajalca del. Brejc hiti, ker po tihem upa, da bi čez dve leti v Lipici gostil svetovno prvenstvo v golfu. Medtem ko Brejčevi načrti nemoteno potekajo naprej, se čez mejo, pri Hrvatih, z golfom zapleta. Na območju Istre je predvidena gradnja kar 23 igrišč z 18 igralnimi polji. Dve od teh igrišč naj bi zgradili ob vznožju srednjeveškega mesteca Motovun. To je razburilo lokalne prebivalce, pa tudi širšo hrvaško javnost, zato so začeli zbirati podpise proti predvideni gradnji. Peticijo z naslovom Volim Motovun! je doslej podpisalo že več kot 15 tisoč hrvaških državljanov. Najbolj zanimivo v tej zgodbi je to, da je posebna skupina strokovnjakov s hrvaškega ministrstva za okolje pred kratkim v študiji vplivov na okolje gradnjo igrišč ob vznožju Motovuna zavrnila. Problematičen se jim ne zdi le golf, pač pa tudi številne spremljajoče dejavnosti, saj namerava investitor ob igrišču zgraditi več kot dvesto apartmajev z okoli 700 ležišči. To pomeni, da bi število golf turistov presegalo število prebivalcev Motovuna. Za Slovenijo je zgodba poučna predvsem z naslednjega vidika: čeprav vznožje Motovuna ni zaščiteno kot kulturni spomenik državnega pomena, ima hrvaško ministrstvo za okolje do graditve golfa na tej lokaciji resne pomisleke. Povsem drugače torej kot v Lipici, kjer je spomeniška zaščita po mnenju vladajoče elite očitno le nepotrebna ovira na poti do nebrzdanih posegov v kulturni spomenik.

Najboljši dokaz za to najdete v novem zakonu o Kobilarni Lipica. Ta namreč veleva, da se bodoči načrt prostorskih ureditev šteje za državni lokacijski načrt, kot ga določajo predpisi o urejanju prostora, z izjemo določb, ki urejajo pripravo in sprejemanje državnega lokacijskega načrta. Gre za precedens brez primere. Za lokacijski načrt Kobilarne Lipica namreč ne bo več veljal formalni postopek sprejemanja, kot ga določa prostorska zakonodaja. To pa pomeni, da novi zakon izključuje sodelovanje strokovne in laične javnosti. Ali povedano drugače: čeprav veljavna prostorska zakonodaja pri urejanju prostora še posebej poudarja vključevanje javnosti, sta se vlada in koalicijska večina v državnem zboru odločili, da bosta javnost postavili na stranski tir. Vlada bo po novem lahko arbitrarno, mimo vseh strokovnih služb ter mimo strokovne in širše javnosti odločala o kakršnih koli posegih v kulturni spomenik državnega pomena. Vladna služba za zakonodajo je na problematičnost takšne ureditve še pred sprejetjem zakona v državnem zboru kar dvakrat opozorila ministrstvo za kulturo, kjer so zakon spisali. Toda tako minister Vasko Simoniti kot državna sekretarka Jelka Pirkovič sta se na pripombe požvižgala. Pirkovičeva se zdaj izgovarja, češ da gre v primeru zakona o Kobilarni Lipica za lex specialis, torej za poseben zakon, ki se mu ni treba prilagajati že obstoječi prostorski zakonodaji. Ali to v resnici drži, bo pokazal čas. Mednarodno združenje lipicancev je namreč že napovedalo, da bo novi zakon izpodbijalo na ustavnem sodišču.