slovenski "vohun" v afriki / Boj za humanitarca

Novica, da so slovenskega mirovnika in predsednikovega odposlanca za Darfur Toma Križnarja v Sudanu obsodili na dve leti zapora ter denarno kazen in zaplembo premoženja, je najprej šokirala slovensko javnost. Kmalu pa se je razvila prava politična bitka in začela so se medsebojna obtoževanja, kdo je storil premalo za njegovo izpustitev, saj so Križnarja v Sudanu aretirali že 20. julija. Vsi so potihem pričakovali, da ga bodo Sudanci le izgnali in mu kvečjemu naložili denarno kazen. Toda to se ni zgodilo, sudanski sodniki so bili precej bolj neusmiljeni. Križnarja so poleg ilegalnega prehoda meje obsodili tudi vohunjenja in lažnega poročanja o Sudanu ter mu naložili zaporno kazen. Ta sicer ni prva v njegovi mirovniško-humanitarni karieri, toda prej se je vedno nekako izvlekel iz ječe, tudi s posredovanjem slovenske diplomacije. Toda tedaj je deloval bolj za svojo dušo, tokrat pa je imel smolo, da je dobil naziv odposlanca predsednika RS za Darfur. Tako je padel v politična nesoglasja med vlado in predsednikom države Janezom Drnovškom glede zunanjepolitičnega delovanja slovenskega predsednika. Zdi se, da je ministrstvo za zunanje zadeve privoščljivo do zadnjega čakalo s prizadevanji za osvoboditev Križnarja, v slogu, pa naj ga zdaj reši Drnovšek sam, kakor ve in zna. Zunanji minister Dimitrij Rupel je ob Križnarjevih težavah obmolknil. Povsem drugače je bilo recimo lani, ko je v pakistanskih gorah nesrečno obtičal alpinist Tomaž Humar. Pakistanski reševalci so izpeljali eno najdrznejših reševalnih akcij vseh časov šele po posredovanju slovenske diplomacije, še posebej ministra Rupla.

Ministrstvo proti predsedniku

Ministrstvo za zunanje zadeve se je ob novici o izrečeni zaporni kazni začelo izgovarjati, da je Križnar odpotoval v Sudan kot posebni odposlanec predsednika Republike Slovenije Janeza Drnovška, ne da bi se posvetoval s komerkoli v zunanjem ministrstvu in ne da bi uredil potrebne formalnosti v zvezi s svojim poslanstvom. Urad predsednika republike je najprej zaprosil za ureditev sudanskega vizuma za Križnarja, kasneje pa je prošnjo umaknil. Takoj po prejetju obvestila o priprtju Toma Križnarja se je zunanje ministrstvo za ustrezno pomoč obrnilo na sudansko veleposlaništvo na Dunaju in nemško veleposlaništvo v Sudanu, ki zastopa EU, ter zaprosilo za Križnarjevo čimprejšnjo izpustitev in odhod iz države. Vsak dan naj bi tudi imelo stike z omenjenimi predstavniki. Toda kot se je izkazalo, so bili ti stiki precej neuspešni. Ministrstvo ves ta čas v Sudan ni poslalo svojih predstavnikov in se je zanašalo na nemške diplomate, da bodo že oni uredili vse potrebno, čeprav se je najbrž vedelo, da bodo nastale velike težave, saj je Križnar vse prej kot priljubljen pri sudanskih oblastnikih, ker jih neprestano obtožuje genocida v Darfurju in še prej nad Nubami ter svoje dokaze predstavlja svetovni javnosti.

Nemci so Križnarju najprej priskrbeli odvetnika, a mu ni mogel pomagati, saj so bili predstavniki sudanskega tožilstva na sodišču v Al Fashirju precej prepričljivejši. Kot dokazno gradivo so predstavili Križnarjeve fotografije. Položaj se je potem tako zapletel, da so celo Nemci predlagali, naj Slovenija v Sudan pošlje svojega človeka. To naj bi se zdaj zgodilo, saj so v petek objavili, da je konzul na slovenskem poslaništvu v Kairu le dobil sudanski vizum, tako da je lahko odpotoval v Kartum. Zunanji minister Rupel pa se je tudi nekoliko zganil in se je začel o Križnarjevem položaju bolj angažirano pogovarjati s sudanskim zunanjim ministrom. Na sodbo se je pritožil tudi odvetnik Mohamed Mahdžub, drugostopenjsko sodišče pa naj bi o Križnarju odločalo v dveh do treh tednih.

Kritike o nedejavnosti zunanjega ministrstva je v Odmevih zavrnil predstavnik ministrstva Andrej Šter. Delovali so po postopkih za primer, ko se slovenski državljan znajde v težavah v tujini. "Ta primer kot vsak primer take zaščite slovenskega državljana v tujini, ki je v težavah, ima svojo genezo. Je faza, v kateri je treba vzpostaviti kontakt in ugotoviti, v kakšnih konkretnih razmerah konkretna oseba je. To se da narediti takrat in z ljudmi, ki so takrat v tem delu sveta. Tam slovenske diplomatske misije ni. In od določene stopnje naprej so Nemci zares predlagali in mi smo takoj začeli pripravljati pot našega kolega iz veleposlaništva v Kairu v Kartum." Kako dejavni so tuji diplomati v skrbi za slovenske državljane, priča podatek, ki ga je omenil Križnar, da mu je nemški veleposlanik posvetil celih 15 minut.

Drnovškova reševalna misija

Urad predsednika RS je ob obtožbah, da je svojega odposlanca poslal v Sudan brez vizuma, pojasnjeval, da je Tomo Križnar februarja letos želel odpotovati v Darfur, da bi ugotovil tamkajšnje razmere in pomagal pripraviti prihod predsednika republike. Ker pa ni dobil sudanskega vizuma, se je odločil, da odpotuje v Čad, kjer je velik del beguncev iz Darfurja. Predsednik Drnovšek je na njegov predlog želel obiskati eno izmed begunskih taborišč na čadski strani meje. Vendar obiska ni bilo, ker so ga mednarodne humanitarne organizacije odsvetovale zaradi logističnih težav. Križnar naj bi bil zato na svojo roko odšel v Darfur in se tam sestal z uporniki. Urad predsednika vlade naj bi ga bil posvaril, da se mu izteka mandat posebnega odposlanca, da položaj postaja napet in nevaren. Svetovali naj bi mu bili, naj se vda silam Afriške unije, s katerimi se je predsednikov urad dogovoril, da ga bodo prepeljale iz Sudana. Nekateri poznavalci menijo, da je bila to usodna napaka, saj bi se Križnar iz Sudana lažje rešil po svojih kanalih. Afriška unija dogovora z Drnovškovimi svetovalci ni spoštovala in po nekaj dneh so ga sile Afriške unije izročile sudanskim oblastem, te pa so ga poslale v zapor v Al Fashirju. Nato se je v reševalno akcijo vključil tudi predsednikov urad.

Svetovalec predsednika Drnovška Ivo Vajgl je sicer skop v izjavah, kaj se dogaja in koga vse so angažirali. Njihova prizadevanja naj bi šla v smer, da bi Križnarja po sodnem procesu izpustili in izgnali iz države. Vajgl je v ponedeljek na Dunaju izročil Drnovškovo pismo za sudanskega predsednika Omarja Al Baširja, v katerem je slovenski predsednik zapisal, da je Križnar prijatelj darfurskega ljudstva in Sudana in da ga je treba gledati kot humanitarca in ne kot politika, še manj pa kot obveščevalca. Nekateri Drnovškovi uradni pooblaščenci, denimo Center za medcivilizacijsko razumevanje (CMR), so se sami odločili za sodelovanje v akciji reševanja. Javnost so obvestili, da je predsednik CMR Hamdija Blekić, uradni pooblaščenec slovenskega predsednika, že na poti iz Kartuma v Al Fashir. Blekića je ta čast doletela, ker je v sudanskem glavnem mestu nekaj časa živel in študiral primerjalno pravo. Sicer pa naj v predsednikovem uradu ne bi bili pretirano navdušeni nad veliko publiciteto v zvezi s Križnarjem. Sudanci naj bi bili namreč zelo skrbno spremljali, kaj se o njih govori in piše v tujini, še posebej, če gre za negativne informacije. Številne obtožbe na račun sudanskega režima v povezavi s Križnarjem bi lahko precej zapletle njegov položaj v Sudanu.

Mednarodna pomoč

Akciji reševanja Toma Križnarja so se najbolj posvetile številne svetovne humanitarne organizacije. Britanska organizacija za boj proti genocidu Aegis Trust poziva ljudi, naj sudanska veleposlaništva zasujejo s prošnjami za vizume, kot razlog pa naj navedejo obisk Toma Križnarja in Darfurja. Objavili so tudi internetno povezavo na spletno stran sudanskega veleposlaništva v Londonu, kjer je mogoče dobiti obrazec za vizum (za državljane ZDA stane 95 funtov, za druge tujce pa 55 funtov). Številne prošnje za vizume naj bi pomenile velik pritisk na Sudan. Izvršni direktor Aegisa James Smith je pri tem poudaril, da je obsodba Toma Križnarja poziv aktivistom za človekove pravice in novinarjem, naj se Darfurju izogibajo.

Za Križnarja se je zavzela tudi mednarodna nevladna organizacija za človekove pravice Amnesty International , ki prav tako meni, da gre za politično motivirano sodbo. Sudanske oblasti pa so nedoločnost nekaterih členov sudanskega kazenskega zakonika uporabile kot opravičilo za pregon nenasilnih dejavnosti ali za kriminalizacijo kritik vlade. Sicer pa naj bi bili v Sudanu v stiku s Križnarjem predstavniki nevladne organizacije Sudo (Sudan Social Development Organization), ki pa je tudi v precejšnji nemilosti pri tamkajšnjih oblasteh.

Priložnost za politične stranke

Ena od slovenskih pobud je prišla iz neparlamentarne stranke AS, in sicer za ustanovitev Odbora za izpustitev Toma Križnarja iz zapora v Sudanu, v katerem naj bi združili prizadevanja posamezniki, nevladne organizacije, diplomati, pravniki, javne osebnosti iz Slovenije in tujine ...Tako naj bi presegli nesoglasja v zvezi s Križnarjem, ki kar buhtijo med koalicijo in opozicijo. Predsednik LDS Jelko Kacin je javno okaral zunanje ministrstvo zaradi obtožb na račun predsednika Drnovška, češ da to, da je nekdo na sodišču in obsojen, ne more biti ne povod, ne razlog, ne priložnost za obračunavanje s predsednikom države in da se zrela država, članica Evropske unije, ki bi rada predsedovala EU, na zunanjepolitičnem področju tako preprosto ne more obnašati. Odgovoril mu je eden vidnejših članov največje slovenske stranke SDS Jožef Jerovšek, predsednik odbora za zunanje zadeve v državnem zboru, ki je na tiskovni konferenci povedal, da se morajo po njegovem mnenju kljub plemenitosti namer in ciljev vsi akterji v državi, ki pripravljajo mirovne pobude, zavedati, da so lahko takšne zadeve, če niso pripravljene profesionalno, škodljive za verodostojnost države in njeno zunanjo politiko in da bi se moral tudi predsednik države strinjati, da je zunanjepolitične korake pametno pripraviti in uskladiti znotraj države.

Glede Križnarja in njegove dejavnosti je poslanec SDS menil, da bi morali na takšne misije pošiljati izkušene diplomate.