Volitve 2006 / Uvoz županskih kandidatov

V ponedeljek so tudi formalno stekli roki za volilna opravila, kar je očitno na desnici dokončno napolnilo lonec s paničnim iskanjem primernega županskega kandidata v Ljubljani. Za tesno zaprtimi vrati so se sestali šefi "pomladnih" oziroma "republikanskih" strank, Janez Janša, Janez Podobnik in Andrej Bajuk, in po sestanku javnosti sporočili uradno verzijo svoje odločitve, in sicer da bodo odločitev o skupnem kandidatu, ki bo za vse sprejemljiv, prepustili Zboru za Ljubljano. Po doslej znanih podatkih pa so se trije šefi in Zbor za Ljubljano odločili, da bo šlo za osebo, v kateri naj volilci zaznajo deklarativno desnega kandidata, evidentno desno politično osebnost.

Kdo bo torej desni kandidat in kdaj? Podobnik je nekako predvidel odločitev že za petek, Tomaž Zalaznik z Nove revije, ki za zbore opravlja formalne posle, pa je predstavitev kandidata napovedal šele za sredo prihodnjega tedna. Špekulacij glede možnih kandidatov smo v medijih lahko prebrali že kar preveč, zato se bomo tule poskušali kar se da omejiti na le bolj zveneča imena. Desnica v Ljubljani najverjetneje dejansko še vedno izbira. Potem ko je Barbara Brezigar, največji možni adut desnice, sporočila, da bi sprejela zgolj in edinole kandidaturo za predsednico države, in potem ko sta tako Janša kot Bajuk za kandidaturo neuspešno nagovarjala evroposlanca Lojzeta Peterleta, pa je sedaj spet postalo aktualno ime Franceta Arharja. Če bi kandidatura Peterleta nekako še pomenila nevarnost hitro prodirajočemu Zoranu Jankoviću, pa Arhar gotovo ni kandidat, ki bi mu uspelo osvojiti Ljubljano. Za oba domnevna desna kandidata in skoraj gotovo za končno ime desnice, pa je že gotovo, da bo šlo za "uvoženega" kandidata. Jasno, "uvoženim" kandidatom ne bo šlo na roke že dejstvo, da niso Ljubljančani in tako niso noč in dan vse življenje dihali ljubljanske megle. Tega si bodo pri kandidatih gotovo želeli Ljubljančanke in Ljubljančani. In Arhar ni Ljubljančan, saj živi v Cerknici. Ima sicer nepremičnine v Ljubljani, zato sprememba prebivališča ne bi bila prav zahteven poseg. Formalno bi bilo to dovolj, a nič več kot to, v novem okolju pa bi ta poseg pomenil prej minus kot plus. Poleg tega se je pri bivšem guvernerju Banke Slovenije in sedanjem predsedniku uprave Bank Austria Creditanstalt Ljubljana treba ozreti v njegovo politično preteklost. Gre za ime, ki se je kot v našem primeru že mnogokrat uporabljalo ali kar zlorabljalo, ko je desnica potrebovala združevalno, ne preveč radikalno politično figuro. Ponujali in prerokovali so mu mandatarstvo, pa predsedovanje združeni SKD in SLS, pa SLS sami. Kandidiral je celo na zadnjih predsedniških volitvah in zasedel zanj skromno četrto mesto z le 7,5 odstotka glasov. Zaostal je za Drnovškom, Brezigarjevo in celo za Jelinčičem. Njegov večji politični ali vsaj volilni uspeh je takrat pokopala njegova plača na mestu direktorja zavarovalnice Vzajemne, ki je znašala prek 3 milijone bruto. Točneje, pokopalo ga je skrivanje višine plače in pozneje razkritje dokaj visokega zneska. V kombinacijah za desnega kandidata pa se je omenjal tudi bivši direktor Policije Marko Pogorevc, katerega pogoj, da ga podprejo vse tri pomladne stranke, je sedaj v bistvu izpolnjen. Tudi Pogorevc pa ni tisti pravi Ljubljančan, saj prihaja iz daljne Koroške.

V zadregi se je očitno znašla tudi LDS, a se je zavoljo ohranitve kredibilnosti in volilnega uspeha na volitvah v mestni svet vendarle odločila nastopiti z lastnim kandidatom. Izbrali so nekdanjega veleposlanika v Iranu in Franciji Jožefa Kuniča.

Izmed večjih strank je tako manjkal le še kandidat SNS, katerega mesto pa je v sredo zasedel bivši direktor za krizne razmere v večjih državnih podjetjih, Marjan Rekar. Spomnimo, gre za direktorja, ki je pod LDS oblastjo vodil največja podjetja, Slovensko razvojno družbo, Slovenske železnice, Ljubljanski Holding in nazadnje Stadion, d. o. o.