manjšine / "Ne bomo praznovali nečesa, kar nas boli"

In še nekaj drugih dogodkov. Vprašal bi naše politike, zakaj so se odločili za takšno potezo. Pozabili so, da veliko Slovencev živi zunaj slovenskih meja. Toda ali avstrijski Slovenci praznujejo obletnico koroškega plebiscita? Praznik priključitve Prekmurja je za nas nepotreben praznik. Ne moremo praznovati, da so nas vrgli iz ene države v drugo. 64. člen ustave nam omogoča uporabo madžarskega grba in zastave. Na manjšinskem področju je zastava narodnosti uradna zastava. Za praznike, tako slovenske kot madžarske, morata biti izobešeni madžarska in slovenska zastava. 17. avgust bi morali tako uradno praznovati z izobešanjem tudi madžarskih zastav. Tega nismo storili in vprašanje je, če smo to storili pravno. Hoteli smo obrazložiti naše stališče, toda ušesa slovenskega parlamenta so bila gluha za naše prošnje. Prekmurski poslanci, ki nas niso nič vprašali za mnenje, so celo priporočali uvedbo praznika. Toda ne gre pričakovati, da bomo potem mi skupaj z našimi simboli slavili ta praznik in se zabavali na ta dan.

Ne samo v Sloveniji, tudi drugje praznujejo kakšne obletnice, ki nekomu pomenijo zgodovinske bolečine, toda zaradi tega ni opaznih protestov.

Po prvi svetovni vojni je izven meja matične države ostala tretjina madžarskega prebivalstva, skoraj pet milijonov Madžarov. Toda tudi Romuni in Slovaki, ki so bistveno manj naklonjeni madžarski manjšini, tega ne slavijo. Politično so bolj previdni in ne izzivajo. Tudi pri nas bi se lahko zgodilo, da bi kakšni razgreteži tako z madžarske kot slovenske strani lahko kaj izzvali. Problemov tokrat ni bilo, toda lahko bodo kdaj v prihodnosti.

Vaše pomisleke je ob razglasitvi novega praznika zavrnil tudi predsednik državnega zbora France Cukjati.

Poslali smo dopis, s katerim smo se hoteli dogovoriti, toda predsednik državnega zbora nam je poslal odgovor, da imenovanja praznikov in prostih dni ne sodijo pod manjšinske zadeve in se nas zato ne tičejo.

Kako pa se je odzvala poslanka madžarske manjšine Marija Pozsonec?

Protestirala je, toda bila je osamljena in so jo preglasovali. Toda če se zadeva tiče tudi nas, potem bi nas morali vprašati za mnenje. Vendar to ni bilo prvič, da nas niso vprašali za mnenje. Podobno se je zgodilo z mejo na Muri pri sporazumu Drnovšek-Račan, ki ga ne srečo niso uradno potrdili.

Kaj je bilo narobe z njim?

Madžarske vasi Kot, Gabrje, Kapca in Petišovci bi po njunem dogovoru ostale brez Mure. Slovenija pa bi dobila nekaj več na jugu. Za nas je na srečo ostalo vse tako kot prej.

Boste še naprej vztrajali pri protestih zoper praznik?

Ne. Praznik je bil letos prvič in ob tem so nas novinarji in politiki vprašali, kaj si mislimo. Povedali smo, da se ne strinjamo. Pokazali smo jim naše pismo in Cukjatijev odgovor. Iz enega praznika, čeprav nas to boli, nočemo delati velikih problemov. Treba pa je povedati, da se ne strinjamo in da to ni v evropskem duhu.

Ste razmišljali recimo o pritožbi na ustavno sodišče?

Ne, ker zadeva za nas ni tako pomembna. Razumemo, da je Slovenija nova država, ki kot takšna mora imeti svoje nacionalne praznike. Na ustavnem sodišču smo imeli v preteklosti spor zaradi zastave, grba in himne. Sodišče je dalo prav nam in bili smo zelo ponosni, da so madžarsko himno po devetdesetih letih prvič v karpatskem bazenu izven meja Madžarske izvajali v Lendavi. Slovenija je pri manjšinskih pravicah recimo daleč pred Avstrijo, kar sem Avstrijcem tudi povedal, ter tudi pred Madžari, Italijani ...

Kako sicer komentirate odzive na vaš protest?

Šlo je za enotno mnenje madžarske skupnosti. Mislim, da bo to čas popravil, ker je meje iz dneva v dan vse manj. Meja je bila dolgo tako v materialnem kot moralnem smislu grozovita. Na madžarski strani po drugi svetovni vojni v pasu 10 kilometrov od meje niso smeli nič graditi, tako da je vse propadlo.

Se je potem kdo od madžarske manjšine udeležil proslave v Beltincih?

Ne, nihče od nas. Vabljeni smo bili, toda sklenili smo, da nas ne bo na proslavi.

Ste si potem vseeno ogledali prenos na televiziji?

Ogledal sem si proslavo in vse je bilo v redu, razen ene napake.

Katere?

Premier Janša je lepo govoril o Prekmurju, o težkem delu in o teži slovenstva v Prekmurju. V redu je, da je omenil tudi nas, pozabil pa je na dogajanja po drugi svetovni vojni. Madžari smo bili po drugi svetovni vojni internirani v taborišča po Sloveniji. Mnogi so tam ostali, kot moja sestra, ki je od lakote umrla v Hrastovcu. Po vojni smo bili Madžari preganjani in tega predsednik vlade ni omenil. To najbrž ni njegova napaka in o tem bi moral vprašati nas. To so stvari, ki se ne morejo popraviti, lahko pa bi se ob takšnem prazniku opravičili za te dogodke.

S katero vlado se manjšinci bolje razumete, s sedanjo ali s prejšnjimi?

O tem ne bi govoril. Sam sem član Nove Slovenije. Dobro se poznam z Andrejem Bajukom in Lojzetom Peterletom. Sem pa mislil, da bom dobil več podpore.

Slovenija velja za državo, ki menda najbolje skrbi za madžarsko manjšino. Toda vse najbrž ni tako lepo, še posebej ker živite v najbolj obubožani slovenski regiji.

Dobiti moramo nove programe. Pisali smo tako prejšnji kot sedanji Janševi vladi. Pa se ni zgodilo nič. Mi ne želimo le folklorno nastopati in plesati, temveč želimo biti enakopravni državljani. Denar je treba pripeljati tudi v Prekmurje. Zdi se nam, da se od Maribora do madžarske meje nič ne dogaja. Ostali deli Slovenije pa iz dneva v dan bolje živijo. Z vlado bi se radi usedli, da se naredijo nekateri programi. V času SFRJ Prekmurje in Lendava nista sodila med najbolj revne predele Slovenije, kot se to dogaja zdaj.