prikrita grobišča / Učna ura iz boljševizma

"Gre za enega najbolj nepredstavljivih zločinov. Skoraj dva meseca po koncu druge svetovne vojne so fante, nekateri med njimi so bili stari šele sedemnajst ali osemnajst let, vzeli iz bolnišnic, jih s kamioni odpeljali do brezna, pometali štirideset metrov globoko, zasuli s hlodovino, nato pa brezno minirali, da bi tako za vekomaj prikrili svoj zločin," mi je pretekli ponedeljek po telefonu razlagal zgodovinar Jože Dežman, predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki je zadolžena za nadzor prekopa množičnega grobišča Brezno pri Konfinu I blizu Kočevskega roga. Na koncu je dodal: "Tam imate učno uro iz boljševizma." Dan pozneje sva se s fotografom odpeljala na kraj zločina. Jutro je bilo megleno in turobno. Dišalo je po dežju. Na ovinku makadamske gozdne ceste iz Grčaric čez Glažuto proti Dragi, približno dva kilometra od Grčaric, stoji kamen, ki označuje mejo med zasebnimi gozdovi kmetov in nekdanjim Auerspergovim veleposestvom. To mesto nosi uradni naziv Konfin, kar je ledinsko ime za vrtačasto suho dolino med strmimi pobočji Velike Gore na severovzhodu in Goteniško goro na jugozahodu. Približno sto metrov od križišča gozdnih cest ležita dve brezni, ki nimata uradnih imen, domačini pa ju imenujejo brezni pri Konfinu ali brezni pri Perhaju.