Dnevnik karavane izbrisanih

Predstavniki in predstavnice domačih in tujih medijev so v ponedeljek, 27. novembra, zjutraj na avtobus, parkiran na postajališču mestnega prometa pred hotelom Lev, pospremili odpravo izbrisanih in njihovih podpornikov, ki so se prek Trsta, Tržiča in Pariza namenili v Bruselj. In že samo število novinarjev je potrjevalo, da bodo dolgi meseci organizacijskih in logističnih priprav na karavano vzbudili javno zanimanje. Pot in politična srečanja ter tiskovne konference v deželnem parlamentu Furlanije - Julijske krajine, pred ladjedelnico Fincantieri, francoskim parlamentom, mestno hišo 3. okrožja Pariza, v evropskem parlamentu ter obisk pri evropskemu komisarju za pravosodje, varnost in svobodo Francu Frattiniju je ob podpori nevladnih organizacij in podpornikov iz Slovenije, Italije in Francije organizirala Civilna iniciativa izbrisanih aktivistov - CIIA. Na gradivu, ki so ga udeleženci karavane delili, je pisalo: "Mi, izbrisani prebivalci Slovenije, se bomo odzvali povabilu evropskih poslancev, da jim iz oči v oči opišemo in na osrednjo evropsko agendo najbolj akutnih težav uvrstimo našo izkušnjo izključenosti in odvzema naših osnovnih človekovih pravic, saj bo 29. novembra izbris predstavljen v Evropskem parlamentu." Na tiskovni konferenci pred odhodom je ena od podpornic izbrisanih in udeleženka karavane, dr. Jelka Zorn, povedala, "da so k udeležbi na karavani povabili vseh 90 poslancev Državnega zbora in vseh sedem slovenskih poslancev Evropskega parlamenta, odzvala sta se zgolj dva". S podporo karavani se je tako oglasil poslanec SD Aurelio Juri, skeptično pa na listi SDS izvoljen evropski poslanec Miha Brejc. Slab odziv domače politike udeležence karavane ni presenetil, saj je bil ne nazadnje to tudi eden od razlogov, da so se sploh odpravili na pot.

Trst, deželni parlament, ponedeljek ob 11.00

Pot do meje je minila brez težav. Italijanska policija je preverila samo potne liste tistih, ki so potrebovali vstopne vizume. V Trstu pred deželnim parlamentom Furlanije - Julijske krajine so se karavani pridružili podporniki iz Italije, predstavniki nevladnih organizacij iz Rima in Zvonko Đorđević, v Italiji rojen Rom, čigar starši so iz Kragujevca, ter Velimir Dabetić, rojen v Kopru, a izbrisan iz registra stalnih prebivalcev Slovenije. V deželnem parlamentu v Trstu so karavano sprejeli in nagovorili poslanci Igor Kocijančič (SKP), Igor Dolenc (LD), Bruna Zorzini (SIK) in Alessandro Metz (Zeleni) ter odbornik dežele FJK za kulturo in šolstvo Roberto Antonaz. Obljubili so, da si bodo prizadevali, da bi deželni parlament sprejel posebno resolucijo, v kateri bo pisalo, da imajo izbrisane za evropske državljane, in da od Slovenije, tudi zaradi dejstva, da naj bi ta predsedovala EU leta 2008, pričakujejo rešitev. Tega je bil vesel tudi Aleksandar Todorović, ki se je karavani pridružil ob odhodu iz Trsta, saj je, kot je sam rekel, "šel naokrog". Mejo je prečkal čez trg, ki še vedno ne združuje obeh Goric.

Ladjedelnica Fincantieri, ponedeljek popoldne

Pred ladjedelnico Fincantieri v Tržiču je sledila manifestacija s kovinarskim sindikatom FIOM. Potekala je prav pred spomenikom upora proti fašizmu, ki so se mu družno uprli tako Slovenci kot Italijani, kot so pozneje posebej izpostavili gostitelji iz FIOM, ki so karavano pričakali z rdečimi sindikalnimi zastavami. Tudi delavci in sindikalisti ladjedelnice Fincantieri imajo svoje težave, saj nameravajo ladjedelnico privatizirati, a vseeno ostajajo tenkočutni tudi za težave drugih. Po izrazih medsebojne solidarnosti je bila na dlani ugotovitev, da imata izbris in privatizacija ladjedelnice skupno točko, ta je, da tako izbrisanim kot delavcem jemljeta že zagotovljene socialne in druge pravice. Za FIOM je dejanja izbrisa velika sramota za Slovenijo, samo srečanje pa se je končalo z minuto molka za vse žrtve fašizma. Sledilo je samo še kosilo, nato pa dolga pot v Francijo.

Po urniku je bilo naslednji dan ob 11.00 na sporedu srečanje s francoskimi poslanci v Parizu. Zaradi zapletov - med drugim so pred predorom Mont Blanc zavrnili avtobus, ki je moral na tehnični pregled v 30 kilometrov oddaljeno Aosto - je karavana pred francoski parlament tako prispela komaj slabih 15 minut pred dogovorjeno tiskovno konferenco s francoskimi parlamentarci.

Pariz, torek ob 11.00

Na tiskovni konferenci v Parizu so nastopili nekdanja evropska poslanka Zelenih Martine Auroy, Martin Billard in Noil Mamere (Zeleni), Patrick Braouezec (komunisti), Serge Blisko (socialisti), in Etienne Pinte iz UMP, vladne stranke, ki ji pripada tudi predsednik Jacques Chirac. Konferenca je pritegnila številne francoske medije. Pred vhodom v parlament je karavano pričakal tudi Petar, v Pulju rojen hrvaški Srb, tudi izbrisan iz registra stalnih prebivalcev, ki ilegalno živi v Parizu. Ne glede na to, da na tiskovno konferenco ni bil povabljen, je nanjo prišel protestirat in intervenirat tudi slovenski veleposlanik v Franciji Janez Šumrada. Ni bil najbolj prepričljiv, le znova in znova je ponavljal, da so vsi izbrisani vedeli, katero republiško državljanstvo so imeli, in da so poznali rok za vlogo za pridobitev slovenskega državljanstva. Njegove besede je relativiziralo že dejstvo, da je bilo kar nekaj izbrisanih udeležencev karavane rojenih Slovencev.

Bolj prepričljivi so bili francoski poslanci. Niso mogli razumeti, kako so lahko nekaj takega, kot je izbris odstotka prebivalstva ob vstopu Slovenije v EU, preprosto spregledali. Iz Francije gledano je v evropskih očeh Slovenija veljala za na področju varstva človekovih pravic in vladavine prava za zgledno urejeno državo. Zato so se zavezali, da napišejo pismo predsedniku Jacquesu Chiracu, v katerem ga bodo pozvali, da naj se zavzame, da se ta problem v Sloveniji razreši, še preden bo prevzela predsedovanje Evropski uniji leta 2008.

3. pariško okrožje, torek ob 19.00

Prenočitev in večerjo v Parizu so omogočili Intermitenti - organizacija za določen čas zaposlenih, ki so bili ob Act up Paris in Collectif des Sanspapier glavni organizatorji večerne javne debate v prostorih 3. okrožja v Parizu. Ponovno je - najbrž po navodilu iz Ljubljane - interveniral veleposlanik Šumrada. Ponavljal je besede, ki jih je izrekal že pred poslanci, odšel pa, ko je eden izmed izbrisanih pokazal svojo osebno izkaznico, iz katere je bilo vidno, da so imeli izbrisani slovenske osebne matične številke. Osnovno sporočilo debate je sicer bilo, da je v Evropi 21. stoletja treba iskati zavezništva vseh demokratičnih sil, ki ne sprejemajo, da so nekateri ljudje izključeni oziroma da so "eni vedno bolj enaki od drugih".

Bruselj, sreda ob 14.30

Spalo se je malo, vozilo veliko, toda na odprto debato Evropske združene levice - Nordijske zelene levice (GUE/NGL) ob 11.00 v Bruselj karavani ni uspelo priti. So se pa od poldneva naprej vrstila srečanja z italijanskimi evropskimi poslanci, ki so sploh povabili izbrisane in zaradi katerih je pravzaprav karavana sploh krenila na svojo pot. Ob 14.30 je bila na sporedu tudi skupna tiskovna konferenca. Tam so bile prvič prisotne tudi kamere nacionalne televizije, ni pa manjkalo tudi drugih novinarjev. Kljub zaprosilu slovenski oddelek evropskega parlamenta ni zagotovil slovenskega prevajalca. Slovenskih poslancev v evropskem parlamentu prav tako ni bilo. Evroposlanske barve sta branila Roberto Musacchiop (PRC) in Francis Wurtz (PCF). Skupna ocena je bila, da so izbrisani ne samo slovenski, pač pa evropski problem, ki naj se razreši, še preden bo Slovenija kot prva od desetih novih članic prevzela predsedovanje EU, saj "preprosto ni sprejemljivo, da unija po eni strani promovira človekove pravice in obsoja njihove kršitve, po drugi strani pa jih sistematično krši prav predsedujoča država EU".

Bruselj, sreda ob 16.00

Podobnega mnenja so bili uro pozneje tudi prisotni na komisiji Liebe, posebni komisiji Evropskega parlamenta za človekove pravice. Udeležili so se je koordinatorji vseh poslanskih skupin evropskega parlamenta razen ljudske, ki ji pripadata tudi dve največji domači vladni stranki, SDS in Nova Slovenija. Je pa evropski poslanec SDS Miha Brejc v posebnem elektronskem pismu vsem svojim evroposlanskim kolegom navedel podobne trditve, kot jih je govoril v Parizu Šumrada. V pismu je tudi zapisal, da karavane ne podpira Društvo izbrisanih Slovenije, katerega predsednik je Marko Perak, glavni pravni svetovalec pa Matevž Krivic. Na netočnost zapisanega je opozorila evropska poslanka LDS Mojca Drčar Murko. Tudi Društvo izbrisanih namreč podpira vsako akcijo, ki bi lahko pripomogla k razrešitvi problema izbrisa, tudi karavano.

Bruselj, sreda ob 18.45

Vrhunec in sklepno dejanje karavane pa je bilo za zaprtimi vrati izvedeno srečanje s komisarjem za pravosodje, varnost in svobodo Francom Frattinijem, ki sta se ga v imenu karavane udeležila samo Aleksandar Todorović in Roberto Pignoni. Predvideno je bilo 15 minut, zavleklo se je na več kot pol ure, končalo pa tako, da se je moral tudi nič hudega sluteči Todorović s Frattinijem poljubiti na lica. Dosje izbrisanih bo pregledala ena njegovih svetovalk, Frattini pa je napovedal, da bo prihodnji teden zastavil vprašanja o izbrisanih slovenskemu notranjemu ministru Dragutinu Mateju, s katerim se bo srečal ob robu zasedanja ministrov za notranje zadeve in za pravosodje držav članic Evropske unije. Sledila je samo še dolga pot nazaj. Na carini so dejstvo, da v srbskem potnem listu Aleksandra Todorovića ni schengenskega vizuma, spregledali.