Vanja Pirc

 |  Mladina 50  |  Politika

Statut je ničen

Statut RTV Slovenija ni bil sprejet v skladu z zakonom, zato lahko ustavno sodišče ugotovi njegovo ničnost. Bi s tem postale nične tudi predčasne razrešitve odgovornih urednikov, ki so bile oktobra izpeljane na podlagi spornega statuta?

Vinko Vasle, direktor radia, in Jože Možina, direktor televizije

Vinko Vasle, direktor radia, in Jože Možina, direktor televizije
© Denis Sarkić

Ko so pred tedni v nacionalkini oddaji TLP nastopili reški rock zabavljači LET3, ki so pred tv-kamerami pokazali nage riti, so uredniku oddaje zagrozili s suspenzom. Ker nage riti pa res niso primerne za oddajo, ki jo gledajo tudi otroci. Ko je v oddaji Piramida nastopil Zmago Jelinčič, ki je eno uro žalil Rome, ni bil sankcioniran nihče od RTV-jevcev. S sovražnim govorom se lahko pač dobro zasluži. Dragega telefonskega glasovanja v "romski" Piramidi se je udeležilo rekordno število gledalcev.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Vanja Pirc

 |  Mladina 50  |  Politika

Vinko Vasle, direktor radia, in Jože Možina, direktor televizije

Vinko Vasle, direktor radia, in Jože Možina, direktor televizije
© Denis Sarkić

Ko so pred tedni v nacionalkini oddaji TLP nastopili reški rock zabavljači LET3, ki so pred tv-kamerami pokazali nage riti, so uredniku oddaje zagrozili s suspenzom. Ker nage riti pa res niso primerne za oddajo, ki jo gledajo tudi otroci. Ko je v oddaji Piramida nastopil Zmago Jelinčič, ki je eno uro žalil Rome, ni bil sankcioniran nihče od RTV-jevcev. S sovražnim govorom se lahko pač dobro zasluži. Dragega telefonskega glasovanja v "romski" Piramidi se je udeležilo rekordno število gledalcev.

Piramida se torej ni sesula. Licenčna oddaja, za katero je le nekaj tednov, je pač paradni konj novega vodstva javnega zavoda RTV Slovenija. Nanjo so še posebno ponosni, zato so zaplet rešili tako, da se je vodstvo RTV s pisno izjavo distanciralo od spornih Jelinčičevih izjav. A to jih pač ne more odrešiti odgovornosti. Z vsebino "romske" Piramide se zdaj ukvarja ljubljansko tožilstvo. A zdi se, da bodo - če sploh bodo - ukrepali le proti Jelinčiču, ne pa tudi proti mediju, ki mu je, s tem, ko ga je povabil v oddajo, omogočil nestrpen govor. Jelinčičeva stališča do Romov so bila namreč tudi pred oddajo že dobro znana. Vse tudi kaže, da so odgovorni dobro vedeli, v kaj se spuščajo, saj so v napovedniku, ki je bil pred oddajo objavljen v dnevnem časopisju, zapisali, da lahko pričakujemo "Romsko vrelišče v studiu Piramide med poslancem Jelinčičem in romskim svetnikom". Do odločitve, da bi v studiu soočili Jelinčiča in romskega svetnika Zorana Grma, obenem pa bi v studio povabili še romsko družino Strojan, naj bi sicer prišlo precej na hitro. Tretja nastopajoča v oddaji, igralka Tina Gorenjak, pravi, da so jo sprva povabili v žensko "trojko". Menda naj bi želeli poleg nje v studio povabiti še informacijsko pooblaščenko in direktorico Kliničnega centra. "Smiselno se mi je zdelo, da sprejmem povabilo, ker bi se, če bi nastopile tri ženske, lahko razvil pogovor, ki bi bil drugačen od vseh dosedanjih. Če bi vedela, da bom nastopila skupaj z Jelinčičem in Grmom, bi gotovo odklonila sodelovanje. Tako pa sem za to, da nastopam skupaj z njima, izvedela šele, ko sem videla napovednik na RTV-jevi spletni strani. To sem Eriki (Žnidaršič, voditeljici oddaje, op. p.) tudi povedala, izkazalo pa se je, da ni vedela, da nisem bila obveščena o zamenjavi sotekmovalcev. Se zgodi, v naglici pride tudi do pomote," pravi Gorenjakova. Oddaja je bila nato vse prej kot ženski pogovor. Jelinčič je napadal, Grm je branil Rome, Gorenjakova je poskušala posredovati. Po oddaji je prejela izjemno veliko pozitivnih odzivov. Ob vsem skupaj pa pravzaprav ne preseneča, da bo izredna seja programskega sveta, ki jo je zaradi Piramide zahtevala peterica svetnikov, šele 19. decembra.

Komu je afera Piramida najbolj koristila? Vladajoči oblasti. Zato ker je v očeh gledalcev Jelinčiča predstavila kot skrajneža. Vlada, ki je z njihove lastne zemlje pregnala romsko družino Strojan in se ji še vedno ne dovoli vrniti domov, pa je nenadoma postala good guy, ki želi le umiriti situacijo.

Državotvorna RTV

Dogajanje v zvezi z oddajo Piramida je sicer le simptom vsega tistega, kar se na RTV Slovenija dogaja v zadnjem letu, odkar javna RTV-hiša vzpostavlja partnerski odnos z oblastjo. Vse se je seveda začelo s sprejetjem novega zakona o RTV Slovenija, ki je politiki omogočil bistveno večji vpliv na delovanje RTV-ja. Predvsem na kadrovanje. Tako so poslanci najprej s pomočjo plonk listka izvolili novi, "uravnotežen" programski svet. Nato je vlada prispevala večino "pravih" članov še v RTV-jev novi nadzorni svet. Dva člana nadzornega sveta sta na eni od nedavnih sej javno povedala, da jima je kulturni minister Simoniti naročil, kdo mora biti izvoljen za predsednika nadzornega sveta. Predsednik nadzornega sveta je bil najprej Janez Jerovšek, potem ko je odstopil, pa ga je nasledil Franc Orešnik. Kadrovske rošade se s tem seveda še zdaleč niso končale. Novi generalni direktor je postal Anton Guzej, ki je ob imenovanju priznal, da delovanja RTV sploh ne pozna. Nova direktorja televizije in radia sta postala Jože Možina in Vinko Vasle. Vasle je pred dnevi sprožil upor radijskih novinarjev, ker je skoraj povsem prepovedal poročanje Radia Slovenija o zadnjih incidentih v Ambrusu. Kot je izjavil pozneje, je želel s tem prispevati k umirjanju razmer. Možina je med tem svoj dosedanji mandat najbolj zaznamoval z izjavo, da mora nacionalka prispevati k državotvornosti. In kot kaže, RTV sledi tem načrtom. Možina je v sredinem Omizju povedal, da se z Janšo in Simonitijem zadnje čase sicer manj videvajo, razen na kakšnih javnih prireditvah ali če prideta na televizijo.

S tem kadrovanja seveda še ni bilo konec. A pri zamenjavah odgovornih urednikov se je zapletlo. Na televiziji je odgovorno urednico informativnega programa Tanjo Starič sicer brez težav nasledil vršilec dolžnosti Rajko Gerič, saj se je Staričevi iztekel mandat. Ostali odgovorni uredniki pa so bili šele sredi mandata. A takrat je že nastajal novi RTV-jev statut. Gre za nekakšen hišni red, ki podrobneje določa predpise, zapisane v zakonu o RTV Slovenija. In tako se je med podrobnostmi v novem statutu znašlo tudi določilo, ki je omogočilo predčasne zamenjave takratnih odgovornih urednikov. In to res takojšnje. Že naslednji dan po objavi statuta v Uradnem listu je namreč pomočnikom generalnega direktorja in odgovornim urednikom radia in televizije prenehal mandat. Namesto njih so bili še isti dan imenovani v.d.-ji odgovornih urednikov.

Prav v teh dneh potekajo še zadnja usklajevanja za imenovanje "pravih" odgovornih urednikov. Favoriti vodstva so seveda že znani, zatika pa se pri soglasjih uredništev. Na radiu so uredništva že glasovala o predlaganih kandidatih, a sta soglasje dobila le dva od štirih kandidatov, in sicer kandidat za odgovornega urednika drugega programa Mirko Štular in kandidat za odgovornega urednika informativnega programa Matjaž Erznožnik, ki mu je sicer marsikdo zameril, da ga je Vasle pripeljal za svojo desno roko. Negativno mnenje pa sta dobila kandidata za odgovornega urednika prvega in tretjega programa, Tatjana Pirc in Vlado Senica. Ker pa se je nacionalni radio z novim statutom tudi reorganiziral, je Vasle ukazal, naj uredništva ponovno glasujejo o kandidatih na podlagi nove organizacijske sheme. Po ponovnem glasovanju naj bi se obetalo soglasje vsem radijskim kandidatom. Na televiziji naj bi medtem o kandidatih za odgovorne urednike glasovali šele v torek. Zavlačevanje naj bi bilo povezano predvsem s tem, ker naj bi Rajko Gerič le stežka dobil pozitivno mnenje novinarjev, saj mu je kolektiv zelo zameril ravnanje v primeru novinarke Vide Petrovčič, ki je bila odstranjena iz informativnega programa, potem ko si je drznila skritizirati nedopusten poseg ministra Bajuka v njen prispevek. Ker pa soglasja uredništva sploh niso obvezujoča, lahko Gerič kljub temu postane odgovorni urednik. Le postopek bi se v tem primeru malo zapletel.

Vprašanje pa je, ali bodo imenovanja novih RTV-jevih odgovornih urednikov sploh zakonita. Vprašanje je tudi, ali so bile zakonite predčasne razrešitve prejšnjih odgovornih urednikov. Kot kaže, je namreč novi statut RTV Slovenija, ki je omogočil vse te kadrovske zamenjave, sporen s pravnega vidika. Ne le zato, ker je bil sprejet tri mesece prepozno. Veliko bolj problematično je, da je bil ob sprejemanju statuta, kot kaže, kršen zakon o RTV Slovenija.

Nezakonit statut

Procedura bi morala biti takšna. Statut bi moral napisati generalni direktor RTV. Potem bi se moral o statutu opredeliti programski svet, in sicer tako, da bi podal mnenje. Če je to mnenje pozitivno, bi dobil besedilo statuta v roke še nadzorni svet. Ta pa bi statut z glasovanjem tudi dokončno potrdi.

Novo vodstvo RTV pa si pravila očitno razlaga povsem po svoje. Ali pa se nanje požvižga, da le uveljavi svoj prav. Generalni direktor je res pripravil besedilo novega statuta. Programski svet pa je, namesto da bi le podal mnenje o novem statutu, vanj predlagal še nekaj popravkov, čeprav te pravice sploh nima. OK, stari statut je takratnemu Svetu RTV to sicer omogočal, a medtem je bil sprejet novi zakon o RTV, ta pa je programskemu svetu to pravico vzel. Iz zapisnika seje programskega sveta, ki je bila 26. septembra, je kljub temu razvidno, da je nekaj pripomb najprej podal svetnik Ivo Jakop, potem se je oglasil dr. Ivan Štuhec, nato pa se je usul cel plaz amandmajev, ki so jih med drugim predlagali predsednik programskega sveta Stane Granda, Maurizio Tremul, Mito Trefalt ... In ko je vsak povedal svoje, je predsednik Granda svetnikom ukazal, naj glasujejo o novem statutu. Čeprav je bil Granda opozorjen, da svetniki ne vedo, o kakšnem besedilu pravzaprav glasujejo, saj ni bilo jasno, ali je bil kakšen od njihovih amandmajev sploh upoštevan, je na koncu prišlo do glasovanja. In večina svetnikov je novi statut podprla.

To pa še ni vse. Podobna zgodba se je ponovila tudi na nadzornem svetu. Čeprav bi moral ta le sprejeti statut ali ga zavrniti, so imeli tudi člani nadzornega sveta še kar nekaj dopolnil k statutu. V zapisniku seje nadzornega sveta sicer piše, da je šlo le za "redakcijske" in ne za vsebinske popravke. A tudi če je nadzorni svet spremenil eno samo besedico statuta, to pomeni, da na koncu ni sprejel istega dokumenta, ki je dobil pozitivno mnenje programskega sveta.

Profesor s Pravne fakultete v Ljubljani dr. Miro Cerar ugotavlja, da je, kot kaže, pri sprejemanju novega statuta prišlo do ravnanja, ki ni v skladu z zakonom o RTV Slovenija: "S podrobnostmi nisem seznanjen, je pa situacija zelo zapletena, saj se zastavlja vprašanje, ali se sprejema novi statut po starih pravilih, ki jih določa stari statut, ali že po novih pravilih, ki jih določa novi zakon o RTV Slovenija. Za natančen odgovor bi moral natančneje proučiti primer, vendar pa se glede na razpoložljive podatke zdi, da so pristojni organi na RTV za sprejemanje novega statuta v osnovi uporabili določbe novega zakona o RTV Slovenija. Če bi bili namreč v celoti ali vsaj smiselno uporabili stari statut, potem bi moral na koncu soglasje k statutu dati državni zbor. Ker pa državni zbor v tem primeru ni dal soglasja niti ni bil pozvan k temu, je mogoče sklepati, da so novi statut sprejemali po novih pravilih. Na to kaže tudi dejstvo, da je bil nadzorni svet RTV Slovenija tisti, ki je sprejel novi statut, kar je v skladu z novim zakonom. Če pa je tako, potem je programski svet zagrešil napako in ni ravnal v skladu z zakonom. Programski svet bi moral namreč po zakonu odločiti le o tem, ali da soglasje k statutu ali ne, nikakor pa ne bi smel podajati ali celo sprejemati amandmajev k statutu."

Če je programski svet res kršil zakon o RTV Slovenija, in vse kaže, da ga je, bi bilo mogoče veljavnost novega RTV-jevega statuta izpodbijati na ustavnem sodišču. Ustavno sodišče pa bi lahko statut razglasilo za neveljavnega. Kaj to pomeni v praksi? Da ustavno sodišče ne bi razveljavilo le samega statuta, ampak tudi vse ukrepe, ki so bili sprejeti na podlagi spornega dokumenta. Lahko bi razveljavilo imenovanja novih odgovornih urednikov. Lahko pa bi razveljavilo tudi bliskovite razrešitve prejšnjih odgovornih urednikov. Ustavnemu sodišču lahko statut RTV Slovenija v presojo preloži vsakdo, ki ima interes. In predčasno razrešeni odgovorni uredniki v tem primeru takšen interes gotovo imajo ...