Šturm proti Bručanu

Minister za zdravje Andrej Bručan je pred časom rešil pat pozicijo, ki je nastala med lekarnami in zdravstveno zavarovalnico Vzajemna. Ker lekarne niso želele posredovati osebnih podatkov zavarovalnici, jim je minister s sklepom zaukazal, da posredujejo štirinajstih podatkov o zavarovancih tako Vzajemni kot drugim zavarovalnicam, ki ponujajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje. A za nekatere zahteve v sklepu Bručan ni imel zakonske podlage. Še več: minister je prekoračil svoja pooblastila in s sklepom odločil o tem, o čemer lahko odloča le državni zbor. Nastalo situacijo je že zdaj mogoče oceniti kot prikrito, neupravičeno in v končni fazi nezakonito zbiranje osebnih podatkov. Bručanov sklep namreč posega v pravice velikega števila državljanov oziroma zavarovancev. Gre namreč za posredovanje njihovih osebnih podatkov, iz katerih bi se dalo sklepati o njihovem zdravstvenem stanju.

Zaplet med lekarniško zbornico in zavarovalnico Vzajemna, ki ga je na koncu s sklepom rešil minister Bručan, je nastal predvsem glede cen storitev, ki jih lekarne izvajajo za Vzajemno. Po zakonu o zavarovalništvu in zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju so lekarne dolžne zavarovalnicam posredovati določene podatke, zanje pa dobijo določeno plačilo. Posredovane podatke pa zavarovalnice potrebujejo in uporabljajo za delovanje izravnalne sheme dopolnilnega zavarovanja. Vzajemna je tako že pred časom izrazila zahtevo, da bi od lekarn poleg številke kartice, police, spola zavarovanca, datuma rojstva, šifre zdravila in finančnih podatkov o zdravilih dobivala še nekatere druge podatke. To je poskušala izsiliti na vse možne načine, s posebnim računalniškim sistemom za prenos podatkov ter celo prek sodišča, kjer toži Pomurske lekarne in Javni zavod Lekarna Ljubljana. Spor je presekal minister, ki je s sklepom ugodil željam Vzajemne, s tem pa povzročil upor lekarn. Te so se uprle predvsem zato, ker je posredovanje več kot enkrat več podatkov precej povečalo obseg njihovega dela, ki ga morajo sicer opravljati za zavarovalnice. Pozneje je predsednica Lekarniške zbornice Slovenije Andreja Čufar predstavila pogled lekarn na nov nabor podatkov in v njem izpostavila tudi spornost posredovanja vsaj enega izmed podatkov: imena zdravila. Nekatere podatke naj bi po njenem mnenju zavarovalnice že imele in jih zato ne potrebujejo, nekatere podatke bi Vzajemna lahko od lekarn zahtevala že po zakonu, posredovanje podatka o imenu zdravila ali medicinskega pripomočka pa se ji zdi celo protizakonito.

Zakaj bi Vzajemna sploh rada določene podatke, med katerimi še posebej izstopa ime zdravila, podatke, do katerih so se posledično dokopale tudi vse druge zavarovalnice, ki ponujajo dopolnilno zavarovanje? Ime zdravila v povezavi z zavarovancem namreč lahko razkrije njegovo zdravstveno stanje. Ko pa se zavarovalnici razkrijejo vsi omenjeni parametri, je samo še korak do "prilagajanja" zavarovalnih pogodb "po meri zavarovanca". Resneje ali akutno bolnim, s finančnega vidika torej bolj rizičnim posameznikom, bi zavarovalnice tako lahko ponudile manj ugodno zavarovanje. Četudi morda nameni Vzajemne niso bili taki, že navedeno jasno kaže, da gre za posredovanje podatka, ki je že sam po sebi eden izmed najzaupnejših podatkov, do katerih imajo dostop le izbrani zdravniki.

Brez podlage v zakonu

Svoje mnenje o spornem sklepu pa je dalo ministrstvo za pravosodje. To se morda zdi nekoliko nenavadno, a mnenje so izdelali v okviru odgovora predsednici Lekarniške zbornice Andreji Čufar. V mnenju so se sicer na začetku odrekli vmešavanju v pristojnosti sodne in zakonodajne veje oblasti in ga označili za neobvezno pravno mnenje. A ne glede na to so v dopisu, ki ga je podpisal pravosodni minister Lovro Šturm, pojasnili, da minister za zdravje za izdajo sklepa ni imel pravne podlage ne v zakonu o zavarovalništvu ne v zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Mnenje ministrstva za pravosodje glede pravnih interpretacij pa ima veliko težo.

V svojem pravnem mnenju so na pravosodnem ministrstvu jasno in brez sence dvoma razčlenili pravno neupravičenost Bručanovega sklepa. Glede 5. točke petega odstavka 154. člena Zakona o zavarovalništvu, ki v tem zakonu govori o tej tematiki, ugotavljajo, da so lekarne, kot izvajalci dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, dolžne zavarovalnicam in Slovenskemu zavarovalnemu združenju posredovati točno določene podatke. In sicer podatke o stroških za medicinsko oskrbo, stroških zdravila in medicinskih pripomočkov zavarovanca in oškodovanca. Ob tem že takoj na začetku poudarjajo, da "zakonska določba dejansko določa v zvezi z zdravili le, da se morajo posredovati stroški glede zdravila, ne določa pa, da se posreduje naziv samega zdravila". Strokovnjaki s pravosodnega ministrstva so se spustili še v drugi preostali zakonski člen, ki je podlaga za odnose med lekarnami in zavarovalnicami. Gre za 7. točko drugega odstavka 62. člena zdravstvenega zakona. Ta določa, da morajo izvajalci zdravstvenih storitev, v našem primeru lekarne, ki so vključeni v mrežo javne zdravstvene službe, poslovno sodelovati na področju dopolnilnega zavarovanja z vsemi zavarovalnicami, ki izvajajo takšno zavarovanje, in jim praviloma v elektronski obliki zagotavljati "vse podatke, potrebne za delovanje izravnalne sheme dopolnilnega zavarovanja". Iz povedanega pa po mnenju pravosodnega ministrstva jasno izhaja, da se morajo posredovati podatki o strošku zdravila, specificiranega po zavarovancu, ne pa podatki o nazivu samega zdravila. Tu pravniki s pravosodnega ministrstva dodajajo, da bi v primeru, da bi zakonodajalec želel širše opredeliti kategorije osebnih podatkov, ki naj bodo posredovani zavarovalnicam, moral ubrati drugačno dikcijo v zakonu. Na koncu obrazložitve, zakaj podatki o imenu zdravila ne smejo priti v roke zavarovalnicam, pa so zapisali: "Glede na navedene veljavne zakonske določbe po našem neobveznem pravnem mnenju podatek o nazivu zdravila ne bi smel biti posredovan zavarovalnicam. Podatek o nazivu zdravila v zvezi s konkretnim zavarovancem bi namreč dejansko omogočil ugotovitev konkretne zdravstvene diagnoze." Gre namreč za občutljiv osebni podatek glede 19. točke 6. člena v zvezi s 5. in 6. točko 6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov. Ta in podobni osebni podatki namreč spadajo v kategorijo najstrožje varovanih "občutljivih osebnih podatkov". Poleg omenjenih zakonov pa po mnenju pravosodnega ministrstva posredovanje takšnih podatkov prepoveduje tudi evropska Direktiva 95/46/ES, ki govori o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov.

V sklepu pravnega mnenja pravosodno ministrstvo vendarle dopušča možnost, da se, če bi se to zakonodajalcu zdelo smotrno, uredi tudi posredovanje podatka o nazivu zdravila. Vendar le, če bi to predvidele spremembe zakonov, ki urejajo to področje. Temu pravijo možne neobvezne usmeritve za ustrezne zakonske rešitve. Vendar v isti sapi dodajajo, da bi takšne spremembe zakonodaje morale biti čim bolj uravnotežene, in kar je še bolj pomembno, da bi se hkrati določile tudi dodatne varovalke za posredovanje podatkov o nazivu zdravila zavarovalnicam. In sicer: da bi se takšni podatki zavarovalnicam posredovali "le na podlagi njihove pisno obrazložene zahteve in ne avtomatično", da zavarovalnice iz teh podatkov "ne smejo določati diagnoze zavarovanca niti je posredovati nepooblaščenim osebam" ter da te podatke "v zavarovalnicah lahko obdelujejo le do zaključka postopka", pozneje naj bi se ti podatki ali blokirali v posebni evidenci, dostopni le določenemu ozkemu krogu pooblaščenih oseb in za omejen krog namenov, določenih z zakonom, ali pa bi se ti podatki po končanem postopku kar izbrisali.

Povsem na koncu svojega dopisa, ki vsebuje pravno mnenje, pa Lekarniški zbornici predlagajo, naj se glede dilem iz dopisa predsednice Andreje Čufar obrnejo tudi na informacijskega pooblaščenca. Če Vzajemna dokončno doseže svoje, utegne dejansko priti do kršitev Zakona o varovanju osebnih podatkov, zato je skoraj neizbežno tudi posredovanje informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar: "Glede na odmevnost dogodka in glede na to, da so med podatki, ki si jih izmenjujejo lekarne in Vzajemna, tudi občutljivi osebni podatki, recimo ime zdravila, ki kaže na zdravstveno stanje posameznika, bo informacijski pooblaščenec uvedel postopek preverjanja zakonitosti obdelave osebnih podatkov po uradni dolžnosti. Smo v fazi zbiranja dokumentacije, odločitev bomo sprejeli po novem letu." Pirc Musarjeva še dodaja, da gre za zapleteno in posledično nevarno zadevo, zato bo temeljito izprašala vse vpletene in se odločila šele na podlagi vseh dostopnih informacij.

Ministrstvo za zdravje odgovarja

Ministra Bručana je očitek o nezakonitem sklepu in kršenju zakona o varstvu osebnih podatkov prvič doletel pred dnevi ob obravnavi interpelacije o njegovem delu in nanj se ni odzval najbolj zbrano. Čas interpelacije pač od pravne in drugih služb na ministrstvih vedno zahteva maksimum in včasih ni časa za pripravo argumentiranih odgovorov na prav vse očitke iz interpelacije. Zato smo ministrstvo zaprosili za dodaten komentar pravnega mnenja pravosodnega ministrstva. Odgovor je posredovala Janja Križman iz službe za odnose z javnostmi: "Pravno mnenje ministrstva za pravosodje na naš sklep o posredovanju 14 podatkov, ki jih morajo lekarne posredovati zavarovalnici Vzajemna, nam je poznano. Poudariti je potrebno, da je mnenje ministrstva za pravosodje neobvezno pravno mnenje in da tega mnenja ministrstvo za zdravje ne more komentirati. Ministrstvo je v zvezi z neobveznim pravnim mnenjem ministrstva za pravosodje oblikovalo svoje pravno mnenje."

Da gre za neobvezno pravno mnenje pravosodnega ministrstva, ni nobenega dvoma, a zato nima nič manjše teže. Neobvezno pravno mnenje je namreč edini dokument, ki ga ministrstvo v takšnem primeru sploh lahko izda. Kot tako pa je tudi najpomembnejši dokument, dodatno težo pa ima tudi zato, ker so ga izdelali na pravosodnem ministrstvu. Poleg tega je minister Šturm eden najboljših poznavalcev področja varstva osebnih podatkov v državi.

Ker pa je Križmanova sporočila, da so tudi sami izdelali neobvezno pravno mnenje o tej temi, se za hip pomudimo še pri že kar drugem pravnem mnenju o Bručanovem sklepu. V njem pravniki z ministrstva za zdravje razumejo iste določbe zakonov povsem drugače kot pravniki s pravosodnega ministrstva. In to kljub temu, da iz prvega pravnega mnenja jasno izhaja, da za posredovanje imena zdravila ni zakonske podlage. V sklepu svojega pravnega mnenja so se dotaknili tudi glavnega problema, ki ga v svojem pravnem mnenju izpostavlja ministrstvo za pravosodje, in sicer vidika varstva osebnih podatkov in obdelave le-teh. Po mnenju ministrstva za zdravje podlago za obdelavo teh podatkov vsebuje 13. člen Zakona o varstvu osebnih podatkov, ki določa, da se občutljivi osebni podatki lahko obdelujejo, če je posameznik za to dal osebno privolitev. Takšno privolitev pa vidijo v zavarovalni pogodbi, ki jo zavarovanci sklenejo z zavarovalnicami. Od tega trenutka naprej naj bi bile "zavarovalnice upravičene do zbiranja, hrambe, obdelave, uporabe in posredovanja teh podatkov v zvezi z vsemi postopki zavarovalnice".

Zaplet s posredovanjem podatkov je očitno kompleksen. Zagotovo pa zavarovanci ne bi bili pripravljeni na podpis pogodb, če bi vnaprej vedeli, da se bodo zakoni tolmačili na način, ki ga predlaga ministrstvo za zdravje. Zagotovo ne bi pristali na to, da se podatki o njihovem zdravstvenem stanju posredujejo zavarovalnicam, s čimer poslabšujejo svoj položaj pri sklenitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.