študij / Vpisna mesta za prijatelje

Na področju visokega šolstva spet vre. Tako kot pred dobrim mesecem se je tudi tokrat zapletlo med vlado in javnimi univerzami. A če je šlo pri sporu ob koncu lanskega leta za finance - vlada je namreč javne visokošolske zavode šokirala s samovoljnim sklepom, da bo v naslednjih dveh letih za financiranje njihovih študijskih programov namenila bistveno manj denarja, kot je bilo dogovorjeno -, je zdaj na vrsti vpisna politika za naslednje študijsko leto. Univerze in fakultete lahko sicer same določijo, koliko študentov bodo vpisale, a morajo potem pridobiti soglasje ministrstva za visoko šolstvo. Minister Jure Zupan svojih odločitev za zdaj še ne želi javno razkriti, kljub temu pa so njegovi vpisni načrti že pricurljali v javnost. In ti so bistveno drugačni od vpisnih načrtov univerz in fakultet. Tisti, ki so usklajevanje o številu vpisnih mest od blizu spremljali v preteklosti, celo pravijo, da do takšnih razhajanj med univerzami in ministrstvom, kakršnemu smo priča letos, doslej še ni prišlo.

Najprej je zato na glas prekipelo naši največji univerzi, Univerzi v Ljubljani, ki so ji z ministrstva za visoko šolstvo sporočili, da naj bi se na državni ravni v študijskem letu 2007/08 število vpisnih mest sicer povečalo za približno 1400, a brez njihove pomoči. Ministrstvo se je namreč odločilo, da bi vpis na programe ljubljanske univerze zmanjšali za 590 mest. Največ mest, okoli 500, bi izgubili na področju družboslovja, poslovnih ved in prava. Podobna usoda naj bi doletela Univerzo v Mariboru, najbolj drastično na izrednem študiju poslovne ekonomije, in Univerzo na Primorskem, ki ji je ministrstvo prav tako največ vpisnih mest odrezalo na izrednem študiju. Na ministrstvu trdijo, da so svoj vpisni predlog oblikovali na podlagi števila in strukture brezposelnih ter na podlagi prijav in vpisa v preteklem študijskem letu. A če to drži, je povsem nerazumljivo, zakaj želi ministrstvo drastično znižati vpis tudi na primorski Turistici, ki je edina visokošolska ustanova v Sloveniji, ki izobražuje strokovnjake za turizem in hotelirstvo. Povpraševanje po visoko izobraženih turističnih delavcih je namreč zelo veliko, fakulteta pa mora vsako leto odkloniti nekaj sto kandidatov za vpis.

Kakšen je torej dejanski razlog za zmanjševanje vpisa na družboslovnih študijih na vseh treh javnih univerzah? Glede na to, da minister za visoko šolstvo Jure Zupan vztrajno favorizira naravoslovje, bi krčenje vpisa na družboslovju lahko razumeli kot dosledno izvajanje vladne politike. A ne gre za to. Vlada namreč vpisa na družboslovje sploh ne namerava zmanjšati. Po podatkih ljubljanske univerze ga namerava povečati. In to za kar 850 vpisnih mest. Na Univerzi na Primorskem medtem pravijo, da namerava vlada vpis na področju družbenih in poslovnih ved ter prava naslednje leto povečati za celo 1600 mest. A če vlada zmanjšuje vpis na družboslovnih študijih javnih univerz, obenem pa povečuje vpis na te študije na državni ravni, kje se bo potem po novem študiralo družboslovje? Odgovor je preprost: na zasebnih družboslovnih fakultetah. Kljub temu da minister Zupan vztrajno ponavlja, da je na družboslovje vpisanih preveč študentov in da so mnogi med njimi povrh vsega še težko zaposljivi, je namreč vlada lani podelila koncesije za družboslovje trem zasebnim visokošolskim inštitucijam. Najzanimivejša med njimi je nedvomno Evropska pravna fakulteta v Novi Gorici, ki je nastala ob izdatnem trudu Mihe Pogačnika in Petra Jambreka, ki sta tudi dekan in prodekan te fakultete. Pogačnik se je skupaj z zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom pred leti močno trudil, da bi ustanovil diplomatsko akademijo. Rupel je takrat že podpisal sporazum, da bo predaval na neobstoječem visokošolskem zavodu, obljubil mu je tudi denar, a načrti so padli v vodo, ker vloga za ustanovitev fakultete ni izpolnjevala vseh pogojev. Namesto diplomatske akademije je potem zaživela Evropska pravna fakulteta v Novi Gorici. Na njej predava tudi Rupel, ji je pa pri ustanovitvi bolj pomagal pomemben SDS-ov ideolog Peter Jambrek. Ta je namreč predsednik sveta za visoko šolstvo, ki odloča o ustanavljanju novih fakultet. Jambrek se je sicer vzdržal glasovanja, a vseeno se zdi nehigienično, da je "njegovo" novo fakulteto odobril "njegov" svet. Zdaj pa naj bi mu minister Zupan, kot kaže, priskrbel še študente. Ministrstvo naj bi namreč na novih zasebnih družboslovnih fakultetah odobrilo vpis 210 študentov. Tako naj bi vlada vsaj del študentov družboslovja z javnih univerz preprosto prekanalizirala na zasebne fakultete.

In naravoslovje? Temu je vlada bistveno bolj naklonjena kot družboslovju. Zato ni nič nenavadnega, da želi minister Zupan tudi letos umetno povečati vpisna mesta na tem področju, čeprav so mnenja o tem, ali je to sploh potrebno, različna. Problematično pa je, da ministrstvo povečuje le vpisna mesta na naravoslovju, obenem pa ne stori ničesar, da bi tem fakultetam zagotovilo osnovne pogoje za izobraževanje dodatnih študentov. Na ljubljanski fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT), kjer želi ministrstvo naslednje leto vpisati za 10 % več študentov, imajo že zdaj velike prostorske težave, saj študente izobražujejo na kar 21 naslovih. Obenem pa morajo pouk v laboratorijih zaradi varnosti izvajati v majhnih skupinah, v katerih je največ 20 študentov. "Vse to izjemno omejuje možnosti za povečanje vpisa v prvi letnik. To smo v praksi preverili, ko smo lani na željo državnega sekretarja dr. Možine povečali vpis. Da bi bila mera polna, smo lani morali vse dodatne stroške s povečanim vpisom skoraj v celoti kriti sami. Zaradi tega FKKT v sedanjih razmerah ne more povečevati vpisa," je do načrtov ministrstva kritičen dekan FKKT Stanislav Pejovnik. Za dodaten vpis bi potrebovali vsaj sredstva za pokritje materialnih stroškov, najmanj enega asistenta in najemnino za dodatne laboratorijske prostore, vse to pa bi zneslo okoli 200.000 evrov. A teh dodatnih sredstev najverjetneje ne bodo dobili, saj jih novi vladni načrti o financiranju visokošolskih zavodov ne predvidevajo.

Sicer pa si vlada želi, da bi tudi naravoslovje bolj približali zasebništvu. Zato ne skriva teženj po tem, da bi ljubljanske naravoslovne fakultete pripojili novoustanovljeni Politehniki Ljubljana, čeprav bi bilo to mogoče doseči le z razkosanjem ljubljanske univerze. Vlada naj bi se projekta lotila še letos.