Prelomna ali samo še ena skupščina?

V torek se je zgodila še ena skupščina KK Union Olimpija. Dogovori na njej pa naj bi prinesli svež kapital in s tem rešitev ljubljanskega evroligaša, ki se trenutno utaplja v dolgovih, pred propadom. Ni povsem jasno, kaj se je pred najpomembnejšo letošnjo skupščino košarkarskega kluba Union Olimpija dogajalo v zakulisju. Informacije, ki so prihajale med novinarje, so govorile o tem, da naj bi ljubljansko košarko prevzeli vodilni slovenski gospodarstveniki, boj za mesto predsednika pa naj bi se bil med dr. Milanom Medvedom, človekom, ki vodi slovensko elektrogospodarstvo - HSE, pravzaprav je desna roka dr. Jožeta Zagožna, in Dušan Mitičem, članom uprave Telekoma, drugim človekom Telekoma, pravzaprav desni roki Bojana Dremlja. Lobiranje je potekalo od neuspele skupščine, v ozadju pa sta imela oba svoje koncepte, ki jih nista predstavila. Medved naj bi peljal Zagožnovo zgodbo s konceptom, ki je bil izdelan že lansko leto. SDS-jevi ljudje naj bi pripeljali denar v Olimpijo, obenem pa naj bi v ozadju razvijali kalilnico mladih talentov z Janezom Rajgljem na Kodeljevem, na Slovanu. Kljub obetom, da bo denarja dovolj, v igri sta bila tako minister Milan Zver kot mestni svetnik in poslanec Dimitrij Kovačič, se jim ni uspelo prebiti v vodstvo Olimpije. In ko je prejšnji teden kazalo, da bi Zagožnov lobi lahko prevzel Olimpijo, se je bog ve od kje prikazal Telekomov kandidat Dušan Mitič, še ne dolgo tega košarkar, ki naj bi predstavljal ne samo Telekomov denar, ampak tudi interese mesta Ljubljana. Njegov človek v upravnem odboru Olimpije naj bi bil Peter Vilfan, Jankovićev mestni svetnik, legenda jugo košarke in eden najboljših športnih komentatorjev v Sloveniji. Mitičeva linija se ni preveč ukvarjala s Slovanovo kalilnico talentov. Mobitelov in Telekomov denar pa naj bi direktno usmerjala na Olimpijo. Telekom bi v zameno od Jankovića dobil lažje dostope do poslov z optičnimi kabli.

Očitno pa je šlo v obeh primerih za račun brez krčmarja. Po očitnem predhodnem preštevanju glasov navzočih na skupščini je pobudo prevzel Unionov Jure Jež, ki naj bi po ekspresnem scenariju oba "protikandidata" postavil za podpredsednika, sam pa se je s pomočjo glasov košarkarjev postavil za predsednika. Gre za sicer v Sloveniji uveljavljen način glasovanja na skupščinah športnih klubov, kjer se rado zgodi, da na koncu odločijo ravno glasovi aktivnih športnikov. Tega se bodo na HSE in Telekomu še morali naučiti. Konec koncev pa je ravno ljubljanska pivovarna že nekaj let edina res zanesljiva pokroviteljica Olimpije, ki se s potapljajoče ladje ni nikoli umaknila. Dokaz, da je bila akcija Unionovih ljudi izpeljana natančno in v strogi tajnosti, je tudi izjava direktorja Uniona Olimpije Matjaža Tavčarja: "Super sem zadovoljen, če vemo, da še deset minut pred skupščino ni bilo jasno, kam se bo vsa stvar obrnila."

Govori pa se še o eni zgodbici, ki se je odvila pred skupščino. Medved iz HSE in Mitič iz Telekoma naj bi se že sama odpovedala kandidaturi za predsednika v korist odvetnika Bojana Župevca in bi tako v ozadju skupaj vodila Olimpijo, toda v zadnjem trenutku naj bi njun načrt izpodbil nepogrešljivi odvetnik Stojan Zdolšek, ki je vodil skupščino. Menda bolj iz ljubosumja kot iz kakšnih športnopolitičnih vzgibov je odkril, da je njegov odvetniški kolega Župevc pred časom zastopal nekdanjega Olimpijinega košarkarja Robertsa Štelmahersa v tožbi proti Unionu Olimpiji.

Ne glede na to je veliko vprašanje, kako kani novi upravni odbor zbirati denar za Union Olimpijo. Po nekaterih ocenah naj bi dolgovi znašali več kot 3 milijone evrov, vedeti pa je treba, da je blizu čas, ko klubi, ki ne bodo imeli proračuna vsaj 5,2 milijona evrov, ne bodo smeli več nastopati v Evroligi. Da o dvorani, ki mora imeti več kot 10.000 sedežev, niti ne govorimo. Morda za ostanek letošnje sezone denar niti ni tako pomemben. Olimpija je iz Evrolige že izpadla, v Jadranski ligi pa tako ali tako nima nobenih možnosti. Po nekaterih ocenah naj bi Mobitel in Telekom skupaj prispevala nekaj manj kot milijon evrov letno, podobno Interspar, BTC, mesto Ljubljana in HSE. Če bo to dovolj, je pa drugo vprašanje.

V javnih nastopih po skupščini so bili vsi zmerni optimisti, čeprav niti enemu od udeležencev ni uspelo predstaviti programa in povedati konkretnih številk. In zato se ne bomo čudili, če se bo Olimpija tudi naslednjo sezono otepala dolgov. Če torej ne vemo o "novi" Olimpiji ničesar, lahko rečemo, da je še manj jasno, kdo bo gospodaril z denarjem in kdo bo odgovoren za nakupe igralcev in morebitnega novega trenerja. Nekaj možnosti je, da ostane direktor Matjaž Tavčar, vendar je verjetneje, da bodo poiskali primernejšo osebo. Menda v igri ni več Janeza Rajglja, ki ga zanima samo še Slovan, poleg tega pa niti s predsednikom Ježem niti s podpredsednikom Mitičem in Petrom Vilfanom ni ravno prijatelj. Rajgelj je zagovornik vzgoje lastnih igralcev, kar pri Olimpiji že desetletja, verjetno tudi zaradi nabiranja provizij pri nakupih tujih igralcev, ni ravno priljubljen model. Drugi kandidat naj bi bil Tomaž Jontes, sicer direktor Mobitelovega Planeta in bivši košarkarski trener, ki pa menda ne misli zamenjati izvrstne službe za tvegano početje v Tivoliju. Šele novi ali potrjeni stari direktor se lahko začne načrtno ukvarjati s košarko. Je pa vprašanje, ali je upravni odbor res dovolj trden. Vsaka menjava v kakem državnem podjetju bi lahko koncept Olimpije zelo zamajala. Že kak navidez nepomemben razpis na Kosovu bi lahko odpihnil Bojana Dremlja in njegovo ekipo v Telekomu, s tem pa bi že postalo veliko vprašanje vložka v Union Olimpijo, ki naj ga prispevata Mobitel in Telekom.