Dopis ni kazenska ovadba!

Generalna državna tožilka Barbara Brezigar je pretekli torek pripravila tiskovno konferenco v zvezi z aktivnostmi tožilstva glede nadzora romske družine Strojan v času bivanja v begunskem centru v Postojni. To je storila dobre tri tedne za tem, ko se je z drugim in hkrati zadnjim sporočilom za javnost odzvala na dopis, ki ji ga je poslal varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek. Takrat je Brezigarjeva prekinila komunikacijo z javnostjo v tej zadevi, odgovarjala ni več niti na vprašanja novinarjev. Po treh tednih molka pa se je odločila ponovno spregovoriti in končno odgovoriti na najpomembnejše vprašanje, ki je ves ta čas ostajalo neodgovorjeno: kako je potekal tožilski postopek v zvezi z dopisom varuha, v katerem je tožilstvo zaprosil, naj preverijo morebiten obstoj kaznivega dejanja. Na tiskovni konferenci je Brezigarjeva večkrat ponovila: "Dopis ni kazenska ovadba, na dopis se zgolj odgovori."

Vprašanje, kako je potekal tožilski postopek v zvezi s Hanžkovim dopisom, je sprožila kar generalna državna tožilka sama s sporočilom za javnost, iz katerega ni bilo razvidno, kateri tožilec, kdaj in kako je zadevo obdelal. To vprašanje je postalo še bolj relevantno, ko Brezigarjeva tudi pozneje nanj ni odgovarjala.

Zakaj je to vprašanje sploh pomembno? In zakaj generalna državna tožilka nanj ni odgovarjala? Zato ker je bila dosedanja praksa drugačna. Ker je veljalo, da se tovrstni varuhovi dopisi obravnavajo kot kazenske ovadbe in se zadeva odstopi krajevno pristojnemu tožilstvu. Formalno se sprožita tožilski postopek in predkazenski postopek, pozneje pa tožilstvo ovadbo ali zavrže ali pa sproži kazenski postopek. Konec januarja pa je Brezigarjeva kar sama sprejela odločitev, da sumov storitve kaznivega dejanja ni in da je policija delovala v okviru zakonov. Zakaj? Postopka ni sprožila zato, ker po njenem mnenju varuhov dopis ni izpolnjeval kriterijev kazenske ovadbe ali naznanila kaznivega dejanja niti glasu o kaznivem dejanju. Kako pa bi dopis moral biti formuliran, da bi generalna državna tožilka sprožila postopek? In odgovor generalne državne tožilke: "Ne bom vas jaz učila, kako mora izgledati kazenska ovadba, vsekakor mora biti podana zoper konkretno osebo ..."

Odgovor je težko sprejemljiv. Zakon o kazenskem postopku nikjer ne določa forme ali vsebine kazenske ovadbe. Tudi storilec je lahko znan, lahko pa tudi neznan. Konec koncev niti ni potrebno, da naznanitelj kaznivega dejanja govori o sumu kaznivega dejanja. Iz tožilskih vrst smo dobili pojasnila, da se dopisi, kot je bil tudi Hanžkov, obravnavajo kot nepopolne kazenske ovadbe in se vpišejo v KTR - Kazenske ovadbe/razno. Od predstojnika posameznega tožilstva je potem odvisno, komu dodeli zadevo, vedno pa se opravi vsaj predkazenski postopek, da se ugotovi, ali so podani razlogi za sum storitve kaznivega dejanja ali ne. Generalna državna tožilka ni storila nič od tega.

Ker pa je način, kako lahko urad varuha človekovih pravic v teh primerih stopi v stik s tožilstvom, omejen in specifičen, lahko aktivnosti tožilstva v zadevi Strojan primerjamo zgolj z aktivnostmi tožilstva glede ostalih varuhovih dopisov. Poglejmo zadnja dva takšna dopisa urada varuha tožilstvu - oba poslana, preden je varuh tožilstvu poslal dopis v zadevi Strojan. V dopisu z dne 7. marca lani je Hanžek zapisal: "Kopijo navedenega članka pošiljamo v presojo in predlagamo, da ga ocenite s stališča morebitne storitve kaznivega dejanja po členu 154 ali katerem drugem členu Kazenskega zakonika." Tožilstvo je varuhu odgovorilo pol leta pozneje, in sicer: "Zadeva je v fazi predkazenskega postopka. Okrožni državni tožilec je namreč na podlagi 2. odstavka 161. člena ZKP sektor kriminalistične policije zaprosil, da opravijo razgovor z novinarko članka in odgovornim urednikom." Prav tako v začetku marca lani je varuh tožilstvu poslal dopis tudi v zvezi z drugo zadevo in spet zapisal: "Posnetek oddaje 'Vroče' pošiljamo v presojo in predlagamo, da pogovor z gostom oddaje presodite s stališča morebitne storitve kaznivega dejanja ...", tožilstvo pa je odgovorilo: "Na podlagi 1. odstavka 161. člena ZKP izdajam naslednji sklep: Dopis varuha človekovih pravic, ki ga je šteti kot kazensko ovadbo, zavržem, ker naznanjeno dejanje ni kaznivo dejanje." Slednji odgovor tožilstva je še posebej zgovoren, saj je iz njega jasno razvidno, da varuhove dopise na tožilstvu štejejo za kazenske ovadbe in zato v teh primerih sprožijo formalni tožilski postopek.

A generalna državna tožilka Barbara Brezigar je varuhov dopis v primeru nadzora Strojanovih razumela drugače. V zadevi Strojan je varuh v svojem dopisu zapisal enako kot doslej: "Predlagamo, da pristojno državno tožilstvo vpogleda v navedene zapise dnevnika dogodkov OKC PU Postojna, ki se nanašajo na čas bivanja družine Strojan v Postojni ter ravnanje policije, ki se nanaša na spremljanje in nadziranje družine Strojan in omejevanje njihovega gibanja oceni s stališča morebitne storitve kaznivega dejanja." Celo več: ta varuhov dopis je bil precej bolj izčrpen v navajanju dokazov suma kaznivega dejanja kot recimo prejšnja dva. Aktivnosti tožilstva so znane, Brezigarjeva dopisa ni štela za kazensko ovadbo, zadeve ni odstopila pristojnemu okrožnemu tožilstvu in tako tožilski postopek ni bil sprožen, v sporočilu za javnost pa zgolj zapisala, da je policija ravnala na podlagi zakonov.

Je pa Brezigarjeva na tiskovni konferenci potrdila obstoj kazenske ovadbe glede očitkov o nadzoru Strojanovih, ki pa je bila zavržena. Odločitve, da bodo sprožili predpisani postopek, pa naj ne bi izzval pritisk medijev in strokovne javnosti, pač pa članek v časopisu Dnevnik z dne 31. januarja. Objavljen torej dan po tem, ko je Brezigarjeva v sporočilu za javnost že drugič zagotovila, da je bilo vse v redu.