Narobe svet

Vlada je v četrtek prejšnji teden sprejela uredbo o nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij funkcionarjev in dela javnih uslužbencev z nadzorno funkcijo v nadzornih svetih in upravnih odborih gospodarskih družb. Tej uredbi je sledila odločitev sveta stranke SDS, da v lastnih vrstah prepove združljivost funkcije člana izvršnega odbora SDS z mestom v nadzornih svetih ali upravah gospodarskih družb v neposredni ali posredni večinski lasti države. Odločitev, ki so jo sprejeli v SDS, se zdi logična in preudarna. Vendar le na prvi pogled.

Že vladna uredba o nezdružljivosti določenih političnih in gospodarskih položajev bo prinesla določene spremembe v nadzornih svetih in upravah podjetij, kjer vlogo ustanovitelja v imenu RS izvršuje vlada. Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak bo moral odstopiti s funkcije predsednika nadzornega sveta Holdinga slovenskih elektrarn. Državna sekretarka na istem ministrstvu Adrijana Starina Kosem bo morala zapustiti položaje v nadzornih svetih Kada, Holdinga slovenskih železnic in Triglava Naložb. Državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Marko Starman bo moral odstopiti z mesta predsednika nadzornega sveta Luke Koper. Generalni sekretar na ministrstvu za finance Alojz Durn pa z nadzornega sveta družbe Hit.

SDS pa je s spremembo statuta stranke za čas, ko je stranka v koaliciji, pred izbiro postavila 11 od 25 članov svojega izvršilnega odbora. Ali bodo ostali v izvršilnem odboru in prepustili gospodarske položaje drugim ali pa bodo te položaje zadržali in ne bodo več formalni člani strankarskega vodstva. Glede na to, da položaji v vodstvenih organih večjih slovenskih podjetij strankarskim veljakom prinašajo precejšnje finančne koristi in da teh služb ni na pretek, se bo večina verjetno odločila za formalni umik iz izvršilnega odbora SDS. Da se bosta odločila za to možnost, sta že potrdila generalni direktor Holdinga slovenskih elektrarn in predsednik nadzornega sveta Gorenja Jože Zagožen ter predsednik nazornega sveta Krke in član nadzornega sveta Zavarovalnice Triglav Gregor Gomišček. Kot rečeno pa skoraj polovica članov izvršilnega odbora SDS zaseda tudi po novem nezdružljive položaje v gospodarstvu. Igor Marinšek sedi v nadzornih svetih Dravskih elektrarn in NLB, Milan Škafar v nadzornem svetu Slovenske industrije jekla, Drago Šiftar v nadzornem svetu Nafte, Anton Štihec v nadzornem svetu Kada, Elizabeta Horvat v nadzornem svetu Laboda, Ladislava Furlan v nadzornem svetu Peka. Poleg tega ne smemo pozabiti še na javne zavode in sklade. Miha Brejc recimo sedi v svetu Kobilarne Lipica, Marjan Golavšek v nadzornem svetu Slovenskega podjetniškega sklada, Sergij Daolio pa v svetu sklada kmetijskih zemljišč in gozdov.

Spet se zdi, da je šla SDS pri tej omejitvi celo dlje, kot zahteva uredba, vendar pa omejitev velja zgolj za člane izvršilnega odbora. Nezdružljivost ne velja za člane sveta stranke, nadzornega odbora in strokovnega sveta stranke. Ali SDS državljanom res sporoča, da je stranka vrednot in da je prišel čas za umik politike iz gospodarstva? Ne, za umik bi šlo, če bi se vodilni strankarski kadri odpovedali položajem v gospodarstvu. Pa se niso, trdno ostajajo v vodstvih največjih podjetij, umikajo se zgolj z vodilnih mest v stranki. Kdor se izkaže na odgovornih mestih v stranki, dobi vplivno in dobro plačano službo v gospodarstvu, se nato odpove vodilni funkciji v stranki, zato postane politično neoporečen strokovnjak - politika pa se tako umika iz gospodarstva? To je sprenevedanje, ki mu volilci ne bodo nasedli. Vendar: do naslednjih volitev je še daleč. Takrat bo poglobljen pogled precej težji, zelo lahko pa bo Janši volilce opomniti, da je SDS že pred časom prerezala popkovino med gospodarstvom in politiko.

Prav s problematiziranjem povezanosti gospodarstva in politike v prejšnjih vladah je namreč SDS pridobila potrebne odstotke za prevzem oblasti pred dvema letoma. Hkrati pa so takrat obljubljali, da se v primeru njihove zmage obeta umik politike iz gospodarstva. Ta umik bi bil verodostojen, če bi se zgodil ob prevzemu oblasti, pa se ni. Kljub temu da početje SDS nima nobene zveze z umikom politike iz gospodarstva, pa je malce nespodobno že govorjenje o umiku iz gospodarstva, potem ko so na vodstvene položaje v gospodarstvu že postavili svoje ljudi.

Da gre zgolj za začasen in predvsem formalen umik s strankarskih vodstvenih funkcij, dokazuje tudi strankina brezbrižnost ob nenadni menjavi polovice članov izvršilnega odbora. Janez Janša pa je na svetu stranke, kjer so v statut stranke zapisali nezdružljivost, dejal, da "je tovrstna sprememba oziroma dopolnitev statuta stranke izreden primer v Sloveniji in tudi širše v Evropi". To drži, vendar pa se je treba vprašati, zakaj je tako. Ker v vsej Evropi ni najti stranke, ki bi bila "stranka vrednost", kot je SDS? Ne, pač pa zato, ker začasni umik nekaterih dolgoletnih vodilnih mož stranke iz njenih najvišjih organov ne pomeni konca konflikta interesov. Ali kdo res misli, da bodo ti posamezniki brez formalnih pooblastil za odločanje v stranki po odstopu kaj manj vplivali na pomembne strankarske in posledično vladne odločitve?