nepremičninske evidence / Vladni eksperiment

Že v času prejšnje vlade se je po ministrstvih razpasla razvada, da se po pomoč pri pripravi predpisov zatekajo k zunanjim strokovnjakom. Takšen 'outsourcing' ni le izjemno drag, pač pa pogosto tudi zgrešen. Čeprav so zunanji sodelavci praviloma ugledni profesorji, to ne pomeni nujno, da so njihovi zakoni in podzakonski akti brezhibni. Prav nasprotno. Pogosto so pomanjkljivi ali celo ustavno sporni, zaradi česar so deležni ostre kritike vladne službe za zakonodajo. Najboljši dokaz za to je predlog zakona o Agenciji za nepremičninske evidence. Gre za zakon, ki predvideva ukinitev Geodetske uprave in prenos njenih pristojnosti na novo agencijo. Hkrati predvideva, da bi se na novo agencijo preneslo tudi prvostopenjsko odločanje o vpisih v zemljiško knjigo, ki je danes v pristojnosti okrajnih sodišč. Namesto ločenih evidenc zemljiškega katastra, katastra stavb in zemljiške knjige bi po novem imeli eno samo, skupno evidenco, ki bi bila podrejena agenciji. Z vpisi v zemljiško knjigo bi se sicer še vedno ukvarjali zemljiškoknjižni referenti, le da ti ne bi bili več uslužbenci okrajnih sodišč, pač pa uslužbenci javne agencije. Ker bi vodstvo agencije imenovala vlada, bi to pomenilo, da referenti pri odločanju o zemljiškoknjižnih zahtevkih ne bi bili več neodvisni, pač pa bi bili hierarhično podrejeni izvršilni veji oblasti.