Iskanje stalnega prebivališča za družino Strojan

Čez približno tri tedne se izteče rok, ki so ga Strojanovi in njihov odvetnik Aleksander Čeferin postavili državi. Ta mora do 15. aprila najti ustrezno rešitev za bivanje lani večkrat preseljene romske družine. Sicer družina napoveduje tožbe proti državi - odškodninsko in tožbo zaradi kršenja človekovih pravic. Strojanovi so že od konca lanskega decembra, potem ko so jim porušili črne gradnje v Dečji vasi pri Ambrusu, začasno nastanjeni v Rojah pri Šentvidu, kjer jim je ministrstvo za obrambo odstopilo prostore prej logističnega centra Roje. V dvanajstih sobah je družina skupaj preživela praznike in zimo, razmeroma mirni pa so bili tudi odnosi z okoliškimi prebivalci. A oboji, prebivalci četrtne skupnosti Šentvid pri Ljubljani in Strojanovi, menijo, da so Roje le začasna rešitev in da mora država do aprila najti lokacijo za stalno nastanitev. V ta namen so po besedah Staneta Baluha, direktorja Urada Vlade RS za narodnosti, oblikovali posebno "operativno skupino" pod njegovim vodstvom.

"Skupino sestavljajo posamezni predstavniki državnih organov in služb. Na tem področju je skupaj z nekaterimi nevladnimi organizacijami narejen napredek. Pri konkretnem reševanju prostorske tematike za romsko družino Strojan pa sodelujemo predstavniki Urada Vlade RS za narodnosti, ministrstva za okolje in prostor ter njihova pravna zastopnika," je o sestavi skupine povedal Baluh, ki se mu 15. april še vedno zdi realen datum in je optimističen glede iskanja trajne lokacije. A v obdobju med preselitvijo 32-članske družine v Roje in prejšnjim tednom ni bilo vidnih premikov, razen tega, da so Strojanove otroke poslali v šolo, hkrati pa novinarjem naročili, naj o njihovem izobraževanju ne poročajo. Baluh je povedal le, "da je bilo nujno izobraževanje tudi za odrasle člane družine Strojan ter za predšolske otroke". O obdobju, za katerega jim Čeferin očita nedejavnost, pa Baluh pravi: "V tem času smo vključili vse pristojne državne organe in službe v konkretno skrb za družino Strojan (socialna služba, zdravstvena služba, šolstvo itd.). Rezultati delovne skupine so že danes vidni."

Iskanje lokacije

Čeprav so po Baluhovih besedah v tem času intenzivno iskali tudi možnost stalne lokacije, pa s pravnim zastopnikom niso komunicirali, dokler niso dobili konkretnega gradiva. Prav zaradi pomanjkanja komunikacije med obema stranema je do njihovega dela odvetnik Čeferin precej kritičen: "Od naselitve v Rojah sem imel občasen telefonski stik z nekaterimi državnimi uradniki, enkrat smo se celo sestali. A v treh mesecih država ni ponudila niti ene same samcate trajne lokacije. V naši pisarni smo pripravili sporazum, ki bi zadeve uredil in s katerim bi formalizirali bivanje v Rojah, pa ga vlada do danes (minila sta dva meseca), še ni "proučila". Skratka, zadeve se ne premikajo, zato sem glede rešitve aprila pesimist." Za javnost je večkrat povedal, da ga državne institucije ignorirajo toliko časa, dokler jim ne zagrozi s tožbo, pa še ko se oglasijo, se stvari ne premaknejo bistveno.

Po Baluhovih besedah naj bi bil problem predvsem v iskanju konsenza z lokalnim prebivalstvom, ki je lani, ko so že iskali novo lokacijo za romsko družino, večkrat postavilo barikade, čim je slišalo, da se v okolico nameravajo preseliti Strojanovi. Po Čeferinovem mnenju se država, gledano le s pravnega vidika, sploh ne bi smela pogovarjati z lokalno skupnostjo, saj naj bi se tako ali tako dogovarjali za naselitev na državnem zemljišču. A hkrati priznava, da je morda naivno pričakovati, da bo država lahko uredila težave z lokalno skupnostjo.

Se stvari vendarle premikajo?

V torek so se na Baluhovo pobudo končno sestali predstavniki države in pravni zastopnik Strojanovih ter se pogovarjali o možnih lokacijah za naselitev, ki naj bi si jih začeli ogledovati že prihodnji teden. Po Čeferinovih besedah naj bi bila Baluh in minister za okolje in prostor Janez Podobnik dokaj konkretna, vendar o lokacijah ni želel govoriti, "da ne bi povzročil revolta lokalnega prebivalstva, še preden bi se sploh vedelo, ali je lokacija ustrezna". Tudi sklepi s sestanka naj bi ne bili slabi, a so do obetavnih sklepov po Čeferinovih besedah prišli že kdaj prej, pa se ni nič premaknilo, zato težko reče, ali bo "treba državo tožiti ali ne". Če do 15. aprila ne bodo našli ustrezne lokacije, Strojanovi poleg tožb napovedujejo tudi vrnitev na svoje zemljišče v Dečji vasi pri Ambrusu. A ta bi bila lahko precej problematična. Kot pravi Baluh, se "družina Strojan zelo dobro zaveda, da je vrnitev v Ambrus, tudi ob zagotovitvi popolne varnosti, zanje vprašljiva z vidika miru. Dogodki, ki so jih preživeli, so jim razjasnili pogled na njihovo nadaljnje življenje. Tudi sami so mi povedali, da si želijo mirnega bivanja, zato so pripravljeni sprejeti lokacijo, kjer bodo to lahko imeli."

Sicer pa Čeferin meni, da je pri reševanju problematike družine Strojan največji problem prepletanje prava in politike, kjer naj bi imela politika veliko prednost: "Država bi morala Strojanovim ponuditi lokacijo za bivanje, in če bi prišlo do konsenza, ne bi smeli nikogar spraševati, ali družina tam lahko živi. Država je dolžna kogarkoli zavarovati pred fizičnim napadom drugega. Problem je politika, problem je javno mnenje, problem je, ker se politiki bojijo tistih volilcev, ki so proti naselitvi Romov."