„Gre za izjemno nevaren precedens“

Datum, ki ste ga skupaj z družino Strojan postavili državi, 15. april, je mimo. Minister Podobnik je zadnji teden večkrat ponovil, da je šlo zgolj za fiktiven datum. Kaj pravite na to?

Ministru Podobniku smo večkrat povedali, da je 15. april datum, do katerega naj bi se zagotovila stalna lokacija. Še kako mu je bilo ves čas jasno, da je šlo za skrajni datum, to smo mu povedali že konec lanskega leta, to smo napisali tudi v sporazumu, dolgem tri strani, ki smo mu ga dostavili 17. januarja letos. Rekel je, da je sporazum zelo zanimiv in da ga bo služba za zakonodajo preučila. Preučuje ga še danes in menim, da gre tu za čisto sprenevedanje. Ni mi jasno, zakaj - če to ni bil pravi datum - smo si šli prvo lokacijo ogledat 12. aprila in zakaj je imel 13. aprila tiskovno konferenco, če mu 15. april nič ne pomeni. Ampak bistvo tega roka je, da je to dobra volja družine Strojan. Nazaj bi lahko šli že prvi dan, pa smo jim rekli, naj ne hodijo in naj dajo državi tri ali štiri mesece, da bo imela res dovolj časa. Dva dni pred iztekom roka so začeli zadevo reševati. Ker jim seveda ni uspelo, so se začeli sklicevati na to, da je rok fiktiven.

Zakaj se je družina v ponedeljek kljub ponujenim lokacijam vrnila v Ambrus?

Družina v ponedeljek, ko se je odpravila v Ambrus, še ni vedela za novo lokacijo. Večkrat so me prišli vprašat, kdaj bo 15. april; nekateri datumov ne poznajo dobro. Večkrat so že hoteli oditi proti Ambrusu, večkrat sem jih prepričal, da niso šli. Dejal sem jim, naj držijo besedo, kot smo se dogovorili. V petek so videli, da država ne namerava spoštovati roka in da ustrezne lokacije ni. V ponedeljek zjutraj sem se pogovarjal z njimi in jim rekel, naj počakajo, da gremo s predstavniki države pogledat še eno lokacijo. Predstavniki so v ponedeljek namreč prišli k meni, usedli smo se v avto in odpeljali v neke gozdove, kjer smo se tri ure vozili gor in dol, potem pa so povedali, da v bistvu ne vedo, kje je lokacija. No, takrat je družina kljub mojemu nasvetu odšla v Ambrus, predvsem na željo mame Elke.

Se bo na novo lokacijo, ki ste si jo ogledali v torek, preselila vsa družina?

V Rojah ne bo ostal nihče in v Ambrus se ne bo vrnil nihče. Kolikor vem, naj bi se vsi preselili na novo lokacijo. Ali si bodo posamezni člani premislili, pa ne morem vedeti.

Mislite, da bi lahko nastali zapleti z okoliškimi prebivalci?

S tem usklajevanjem se ne ukvarjam, to je stvar države. Če vprašate mene kot pravnika, mislim, da pretirano usklajevanje niti ni potrebno. Nihče nima pravice dajati soglasja, kdo je lahko njegov sosed in kdo ne. Formalnopravno ni nikakršnih zadržkov. Menim, da je bil dogodek v Ambrusu izjemno nevaren precedens, ker si od zdaj vsak predstavlja, da se lahko odloči, koga si želi ali ne želi za soseda, gre na cesto in to tudi doseže. Ampak zapletov na novi lokaciji ne pričakujem, če pa se bo karkoli zgodilo, računam na državo. Po zagotovilih državnih predstavnikov naj bi bila klima tam mirna.

Za kakšno lokacijo gre?

Gre za golo parcelo, ki še ni komunalno urejena, tako da se tja za zdaj še ni mogoče preseliti. Kmalu naj bi se postavile stanovanjske enote z vodo in elektriko, nismo se še dokončno dogovorili, za kakšne objekte naj bi šlo, ampak pričakujem, da bo šlo za kaj mobilnega.

Kdo bo financiral bivalne enote?

Mislim, da se država glede tega dogovarja z nekaterimi humanitarnimi organizacijami, ki so pripravljene pomagati. Država namreč meni, da nima pravne podlage, da bi to financirala.

Kako bo pravno urejen status družine Strojan?

Za zdaj se pogovarjamo, da bi enostavno zamenjali parcelo v Ambrusu za novo parcelo. Oni bi s tem postali lastniki parcele na novi lokaciji, tista v Ambrusu pa bi pripadla zdajšnjemu lastniku njihove nove parcele. Tudi bivalne enote bodo potem last družine Strojan. S tem bodo Strojanovi imeli enake obveznosti do države kot vsi drugi državljani, kar pa pravzaprav že ves čas pričakujemo od države.

Obstajajo pri ureditvi statusa družine kakšne pravne posebnosti?

Teh ni, težava je edino ta, da je na parceli v Ambrusu ogromno lastnikov, mislim, da okrog dvajset, saj je prišlo do dedovanja po smrti moža Elke Strojan, so pa vsi lastniki člani družine Strojan. Treba bo torej narediti menjalno pogodbo za parceli, treba bo urediti lastništvo bivalnih enot in tako naprej. Posebej zahtevna zadeva to ni, tako da bomo videli, kako odzivna bo država.

Bo tudi na novi lokaciji poskrbljeno za izobraževanje?

V okolici nove lokacije je šola, s samo šolo se še nismo usklajevali, prav zato, da se ne bi prehitro razvedelo, kje ta nova lokacija je. Kolikor sem videl, parcele nikakor ne bo mogoče urediti pred koncem šolskega leta, tako da pričakujem, da bodo konec šolskega leta Strojanovi otroci dočakali še v stari šoli.

Država se torej ni držala datuma, a rešitve so nakazane. Boste vseeno vložili napovedane tožbe proti državi?

O tožbah se bomo odločali v drugi fazi. Rad bi, da se najprej dokončno reši vprašanje stalne naselitve, ko pa bo to končano, se bom s člani družine pogovoril in jih vprašal, ali vseeno želijo vložiti tožbo proti državi. Glede na to, da so bile kršene temeljne človekove pravice, omejena jim je bila namreč svoboda gibanja, svoboda izbire bivališča in še kar nekaj drugih pravic, jim na podlagi tega pripada odškodnina. Ker poravnava pomeni popuščanje obeh strani za dosego dogovora, pričakujem, da če bo država izpolnila vse, kar od nje pričakujemo, tudi tožb ne bomo vlagali.

Se vam zdi, da se primer Strojanovih izkorišča v politične namene? Je to vplivalo na reševanje vprašanja?

Zagotovo se izkorišča tudi v politične namene. Hkrati pa je to izjemno občutljiva tema, ne poznam vidnega politika, ki bi se jasno izrekel glede kršenja človekovih pravic družini Strojan. Če pogledate najbolj popularnega politika v Sloveniji, ni rekel niti besede v zvezi s tem. To je občutljiva tema, verjetno je večina proti, zato si večina politikov ne upa opredeljevati v zvezi s tem. Je pa seveda tu tudi demagogija, ko govorijo, češ kaj pa drugi slovenski državljani. Da, država mora za vse poskrbeti enako. Nisem pa še slišal, da bi katerokoli slovensko družino preselili, če bi se vas tako odločila.

Vidite Podobnikovo in Baluhovo novinarsko konferenco 13. aprila in oglede dan pred tem kot njihov zadnji poskus?

Žalostno je, da je šlo v bistvu za prvi in zadnji poskus. Če bi bil to zadnji poskus, bi še razumel. V vseh mesecih niso naredili nič, pisal sem jim dopise, pošiljal telefakse, elektronska sporočila, nič ni pomagalo. Dobivali smo se na nekih sestankih, kjer so bili predlogi, naj se medijsko ne napadamo, naj bomo strpni, naj potrpimo, in to je bilo vse. Ko se je rok iztekal in ko so iz varnostnih krogov očitno dobili informacije, da se družina Strojan pripravlja na vrnitev, so na hitro ponudili nekaj lokacij, da bi lahko rekli, mi smo svoje storili, oni pa so se kljub temu vrnili. Vsakemu je jasno, da je šlo glede datuma pri njih za sprenevedanje. Lokacijo, ki smo jo sedaj sprejeli, smo si ogledali v torek, dan po tem, ko se je družina odpravila proti Ambrusu.

Menite, da bodo sosedje v Rojah še naprej tako potrpežljivi, glede na to, da se je bivanje Strojanovih podaljšalo?

Osebno z njimi nisem v stiku, a tudi zato so Strojanovi želeli 15. aprila zapustiti Roje, saj je bilo tako dogovorjeno s četrtno skupnostjo v Šentvidu. Glede na to, da je jasno, da lokacija sedaj obstaja, sem prepričan, da bodo še toliko strpni, da bodo počakali. Glede na to, kakšno stališče imajo, da so tako oni kot župan Janković presenetljivo lepo sprejeli družino, ne vidim nobene težave.

Kdaj okvirno menite, da bo selitev končana?

Skrajni rok bi moral biti september. V poznejši datum ne bomo privolili, upamo pa, da bo to še prej. Nekaj časa bo trajalo, da ti mlini začnejo mleti, da se humanitarne organizacije vključijo, da se naredijo menjalne pogodbe ...

Zakaj ste sprejeli primer Strojan?

Prišli so k meni, zadeva se mi je zdela zanimiva, mi pa si tudi lahko kdaj privoščimo, da kakšno stvar naredimo zastonj. Pa še prvi tak primer je. Res pa je, da takšnega medijskega odziva nismo pričakovali, če novinarji temu ne bi posvečali tolikšne pozornosti, se stvar verjetno ne bi premaknila. Politiki so se odzvali samo zaradi javnega mnenja in ker jim grozijo tožbe in pritožbe pri mednarodnih institucijah. Vprašanje rasizma je izjemno občutljiva tema in naši politiki trenutno tehtajo med volilci, kajti večina jih je za to, da se Strojanovi enostavno odstranijo, in med pravom. Znašli smo se nekje vmes.