Še eno "razkritje"

"Ključen povod za ta obisk, na katerega je šel moj svetovalec na prošnjo novega direktorja Sove, so bili različni odgovori na vprašanja, ali Sova razpolaga z mobilno napravo za prisluškovanje mobilnim telefonom," je v oddaji Vroči stol izjavil predsednik vlade Janez Janša. To je storil kar pet mesecev po tem, ko je član njegovega kabineta Aleksander Lavrih začel tajni in neuradni nadzor Sove.

Vmes je vlada ustanovila tudi posebno desetčlansko skupino za nadzor, v kateri sedi lepo število ministrov, vodi pa jo pravosodni minister dr. Lovro Šturm. Z ustanovitvijo te skupine si je vlada predvsem poskušala zavarovati hrbet in formalizirati nadzor. To potrjuje že dejstvo, da določeni ministri, ki na papirju sedijo v komisiji, niso niti vedeli, da se nadzor že vrši, ter tudi to, da sta skoraj vse obiske na Sovi opravila le dva člana skupine, premierov svetovalec za nacionalno varnost Aleksander Lavrih in eden izmed namestnikov direktorja Sove Branko Cvelbar. Mimogrede: zakaj je namestnik direktorja institucije, ki jo vlada nadzoruje, tudi član vladne komisije?

Premier Janša je torej kot razlog za skupno najmanj 40 delovnih ur obiskov, zasliševanj zaposlenih na Sovi in Lavrihove povsem tajne obiske na Sovi pred tem navedel indice, da ima Sova tehnična sredstva za prisluškovanje mobilnim telefonom. Obstoj takšne naprave pa je premiera skrbel predvsem zato, ker je njeno uporabo zelo težko nadzorovati ... Janše pa sočasno očitno prav nič ne skrbijo podobne naprave, ki jih imata tako Policija kot tudi vojaška obveščevalna služba. Vsi imetniki teh naprav pa za njihovo uporabo potrebujejo odredbo sodišča. Ta je sicer bolj formalne narave, a hkrati pomeni, da je zloraba takšnih prisluškovalnih sredstev enako verjetna ali neverjetna v vseh treh službah.

"Po tem, kolikor zdaj vem od članov oziroma od predsednika delovne skupine, ta naprava obstaja," je v istem pogovoru na nacionalki še dejal Janša. Sumi so se torej potrdili, nasilni in popolni pretres dokumentacije in zaposlenih na Sovi je rodil sadove. Vendar - da ta naprava obstaja, ni novo dejstvo, kot nam poskuša povedati premier. O obstoju te naprave so mediji poročali že pred leti.

To pa ni prvo "odkritje", ki ga je prinesel vladni nadzor Sove. Na las podobno je bilo že prvo odkritje, ki ga je prav tako na nacionalni televiziji pojasnil vodja nadzorne skupine minister Šturm. In sicer, da na Sovi še vedno hranijo del obveščevalnih arhivov iz časa SDV, pred-predhodnice Sove. Saj to vendar ni odkritje - o tem, da zaradi prostorske stiske prenos dokumentov iz Sove v državni arhiv ni bil narejen, je Sova vsako leto poročala. Zagata s SDV-jevimi arhivi na Sovi je bila stalnica v letnih poročilih, ki jih je Sova pošiljala parlamentarni komisiji za nadzor nad varnostno-obveščevalnimi službami. In na enak način se je v preteklosti precej govorilo tudi o Sovinih sredstvih za prisluškovanje. Ta naj bi bila kupljena leta 1999, in sicer za potrebe obiskov visokih državnikov in cerkvenih dostojanstvenikov, menda celo za potrebe papeževega obiska v Sloveniji. In kot smo zapisali: tudi o obstoju te naprave so že pisali mediji, kar pa za pojasnitev, da pri Janševem razkritju ne gre za razkritje, v tem trenutku sploh ni pomembno.

A če vladajoči SDS še verjamemo na besedo, da za obstoj naprave ni vedela, kljub temu da je imela v tistem času v rokah parlamentarno komisijo za nadzor nad obveščevalnimi službami, pa sumi o obstoju naprave nikakor niso mogli biti razlog za vladni nadzor Sove. Zakaj ne? Ker sta obstoj te naprave in njena lokacija razvidna v primopredaji poslov med dotedanjim direktorjem Iztokom Podbregarjem in sedanjim direktorjem Matjažem Šinkovcem. In sedanji direktor Sove je član premierove SDS. Če bi Janšo torej tudi po tem, ko mu je o napravi poročal Šinkovec, dodatno zanimalo, kako stvar deluje, bi lahko Šinkovec z vsemi spoznanji in podatki spet obvestil Janšo. Preprosto. Vendar pa potem premierov svetovalec Lavrih ne bi mogel v Sovo po kako drugo, pravo razkritje.

Prisluškovalna preganjavica

"Obstaja velika verjetnost, da so zaposleni na takšnih lokacijah opravljali naloge tajne politične policije in niso počeli tistega, za kar je bila Sova ustanovljena," je na tiskovni konferenci SDS javnosti sporočil poslanec Miro Petek, ki je prepričan, da je Sova nadzirala in preganjala politične nasprotnike, torej SDS. Ta izjava je sledila informaciji o razkritju tajne lokacije Sove na Malem trgu 4, ki ga je še v popolni tajnosti in pred ustanovitvijo vladne komisije izvedel Lavrih. Po mnenju poslanca Petka naj bi se ta Sovina tajna lokacija uporabljala za prisluškovanje sedežu SDS, ki je nedaleč stran. Lahko poslanec svoje izjave podkrepi z dokazi? Obstajajo kaki indici, da so sporna prisluškovalna sredstva sploh kdaj dejansko bila na tajni lokaciji? Ne, ostre izjave so bile pozneje podkrepljene s hipotetičnimi možnostmi, da bi se mobilna sredstva za prisluškovanje, ki se sicer uporabljajo v kombiju s civilnim videzom, lahko odnesla tudi na omenjeno tajno lokacijo. Ker je prisluškovalna naprava pač mobilna ...

Člani SDS pa ne govorijo prvič o tem, da jih nadzira Sova, očitno gre za nekakšen prastrah pred nadzorom. Janša, takrat vodja opozicije, je leta 1998 tudi govoril o "zlorabi tajne policije za politične namene" in o "numenklaturi, ki nadzira SDS". Šlo je za zablodeli zapis iz Sovinega poročila, ki je govoril o tem, kako srbska politika dojema slovensko glede Kosova, in omenjal tudi SDS in njenega predsednika. Takrat se je izkazalo, da njegove skrbi niso bile utemeljene. SDS ni nihče nadziral, tudi Sova ne.

Toliko besed o zlorabah tajnih služb v politične namene pa v spomin prikliče še en podoben primer, ki je verjetno še najbolj oprijemljiv. Tudi tokrat pa ni šlo brez krogov blizu SDS. Daljnega leta 1992 je VIS, sicer predhodnica Sove, od sodišča želela pridobiti dovoljenje za prisluškovanje poslovnežu Petru Riglu, ki je bil v tistem času vidni član LDS. Šef VIS je bil takrat Miha Brejc, zdaj evroposlanec SDS.

Ob tem je treba izpostaviti še eno informacijo, ki jo je objavil Dnevnik: član vladne nadzorne skupine in namestnik direktorja Sove Branko Cvelbar naj bi pred kratkim odredil aktivacijo v zadnjih letih po Podbregarjevih besedah neuporabljane sporne prisluškovalne naprave, ki jo je odkril vladni nadzor.

Kdo dezinformira?

Premier je v že omenjeni oddaji tudi odgovoril na vprašanje, kdo pri nadzoru Sove zavaja javnost. Torej odgovor na vprašanje, ki si ga že dalj časa zastavlja del medijskega prostora: "Od takrat, ko je vladna komisija začela resno delovati, v nekaterih časopisih, kot so Dnevnik, Mladina, deloma tudi POP TV, vrvi dezinformacij, češ, kaj naj bi se vse preiskovalo, kaj naj bi se vse tam dogajalo, čeprav o teh stvareh nihče ni govoril ..." Pa poglejmo. Na astronomski znesek nepravilno porabljenega denarja iz tajnega fonda Sove je že v sklepu o ustanovitvi vladne skupine namigovala vlada, pozneje pa je to kot razlog za nadzor potrdil tudi premier. O velikem odkritju, da Sova še vedno hrani arhive SDV, je javnost obvestil minister Šturm, ki je konec tedna o tem ponovno govoril na tiskovni konferenci. Informacije o nakupu zdravil in umetniških slik za predsednika države dr. Janeza Drnovška ter o seksu na tajni lokaciji so na tiskovnih konferencah predstavljali poslanci SDS. O tem, da je treba preveriti sume o nepravilnostih, ki se tičejo Drnovška, pa je v parlamentu govoril kar Janša sam. O vsem tem se po vsakokratnem "velikem razkritju" kmalu ni več govorilo. Vsako veliko razkritje je hitro nadomestil nov sum in spet razkritje, spet in spet. Zadnji v vrsti domnevnih povodov za nadzor je, kot rečeno, sum o tajnem prisluškovanju SDS. Dezinformacije torej prihajajo iz vlade, ne pa od medijev.

In zakaj je sploh pomembno, kdo dezinformira javnost? Zato ker množica informacij o velikih kršitvah v Sovi samo krepi sume o tem, da je vladna skupina opravila veliko vpogledov v veliko dokumentov na Sovi. To pa samo še povečuje strah pred razkritjem identitete tajnih sodelavcev Sove. Po neuradnih podatkih je že zaznati upad stikov tajnih sodelavcev z matico.