nadzor v službi / Šef vas mora opozoriti

Delodajalci ne smejo skrivoma nadzorovati komunikacij svojih podrejenih, je v začetku aprila razsodilo evropsko sodišče za človekove pravice. Če šef ali lastnik vašega podjetja nadzoruje, komu pošiljate elektronsko pošto ali komu telefonirate, in to počne na skrivaj, krši vaše temeljne človekove pravice. Sodišče za človekove pravice je tako razsodilo v primeru uslužbenke britanskega državnega kolidža Lynette Copland.

Vse skupaj se je zgodilo že davnega leta 1999. Njen preveč skrbni nadrejeni se je zanimal tudi za njeno zasebno življenje in je bil zelo radoveden, s kom komunicira med delovnim časom. Zahteval je izpiske telefonskih številk, s kom se je pogovarjala po telefonu med delovnim časom, katere internetne strani je obiskovala in s kom si je dopisovala po elektronski pošti. Sama je presenečena ugotovila, da jo nadzirajo, šele ko so njeno pastorko pozvali, da naj razloži, zakaj je pošiljala elektronsko pošto na službeni e-poštni naslov Coplandove ter v kakšnem razmerju sta. Primer Coplandove je prišel pred evropske sodnike za človekove pravice tudi zato, ker je imela Velika Britanija v tistem času zelo nedorečeno zakonodajo, ki početja njenega nadrejenega ni sankcionirala.

Evropski sodniki za človekove pravice so v začetku letošnjega aprila v primeru Coplandove razsodili, da je bil kršen 8. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Osmi člen namreč govori o pravici do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja: "Vsakdo ima pravico do spoštovanja svojega zasebnega in družinskega življenja, svojega doma in dopisovanja. Javna oblast se ne sme vmešavati v izvrševanje te pravice, razen če je to določeno z zakonom in nujno v demokratični družbi zaradi državne varnosti, javne varnosti ali ekonomske blaginje države, zato da se prepreči nered ali zločin, da se zavaruje zdravje ali morala ali da se zavarujejo pravice in svoboščine drugih ljudi."

Coplandova je s svojo tožbo dobila sicer majhno odškodnino, malce manj kot 12.000 evrov, za "psihične" bolečine in za sodne stroške. Ključni element sodbe pa je bilo dejstvo, da delavka ni bila vnaprej opozorjena, kdaj in v kakšnih primerih lahko delodajalec nadzira e-pošto, torej kdaj šefi in lastniki podjetij lahko svojim podrejenim in zaposlenim nadzirajo komunikacije na delovnem mestu, recimo s službenih mobilnih ali fiksnih telefonov ali prek službenih računalnikov. Ob tem pa jim morajo razložiti, da jih nadzirajo, in navesti tudi razlog, na podlagi kakšnih sumov so se odločili za nadzor komunikacij.

Slovenski Informacijski pooblaščenec, ki ga kot pooblaščenka vodi Nataša Pirc Musar, je ob sodbi evropskega sodišča za človekove pravice na svoji spletni strani opozoril tudi na eno izmed svojih mnenj, kakšne možnosti naj bi imel delodajalec v Sloveniji glede nadzora elektronske pošte zaposlenih. Za osebni podatek se šteje le prometni podatek, recimo, na kateri naslov je bila poslana pošta, vsebina pošte pa je varovana, "saj gre navsezadnje za ustavnopravno kategorijo (37. člen Ustave Republike Slovenije, Varstvo tajnosti pisem in drugih občil) in je kršitev kot taka iztožljiva v pravdnem postopku in sankcionirana v 150. členu Kazenskega zakonika Republike Slovenije (kaznivo dejanje Kršitev tajnosti občil)". Z drugimi besedami: vsebina je popolnoma nedotakljiva. Sicer pa naj bi delodajalci v zasebnem sektorju glede na zakon o varstvu podatkov lahko obdelovali promet elektronske pošte le na zakonski podlagi ali na podlagi osebne privolitve posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Delodajalci pa bi morali ob zahtevi po pisni privolitvi o vpogledu v prometne podatke elektronske pošte jasno navesti, kdaj oziroma v kakšnih primerih bi lahko pregledovali pošto. Pri Informacijskem pooblaščencu so namreč mnenja, da bi izjava, da lahko delodajalec kadarkoli vpogleda v e-pošto zaposlenega, težko vzdržala presojo glede na zakon o varstvu osebnih podatkov. Podobno velja tudi za zaposlene v javnem sektorju, tako da je obdelava prometnih podatkov elektronske pošte možna le, če tako zahteva kakšen zakon ali pa na podlagi osebne privolitve. Izjeme so le uradni poštni naslovi kot recimo '.gov', saj gre za uradne elektronskopoštne naslove, ki so javni in ne osebni podatek.

Po podobnem načelu, kot delodajalci lahko nadzorujejo elektronsko pošto svojih zaposlenih, bodo javne uslužbence, glede na zakon, ki je bil sprejet konec marca v državnem zboru, nadzorovali detektivi. Seveda le primerih, ko naj bi šlo za sum, da javni uslužbenci poskušajo prevarati državo in davkoplačevalce in si recimo izplačujejo prometne stroške, kot da živijo in se vozijo na delovno mesto z drugega konca države, v resnici pa imajo neprijavljeno najeto stanovanje bliže delovnega mesta. Takšnih primerov je bilo tudi med visokimi državnimi uradniki kar nekaj. Ali pa so recimo zahtevali dodatke za ločeno življenje, v resnici pa so živeli doma pri svoji družini.

Drugi razlog, da bi državni in javnih organi najemali detektive, pa naj bi bile zlorabe bolniške do 30 dni. Sindikat državnih organov Slovenije organov je ob sprejemu zakona dosegel, da so v zakon zapisali, da bo treba javnega uslužbenca najprej opozoriti, da obstajajo razlogi za sum o zlorabi, ter mu omogočiti, da se o tem izreče.