svoboda izražanja / Mladina na ustavno sodišče

V Sloveniji je zagotovljena svoboda izražanja misli, govora, javnega nastopanja. Zagotovljena je svoboda tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko zbira, sprejema, širi vesti in mnenja. In prav tako ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja. Pravica do svobode izražanja velja v obe strani. Vsaj tako pravi 39. člen ustave, kjer je svoboda izražanja uvrščena v prvi del ustave, ki definira človekove pravice in temeljne svoboščine. Mladina misli, da je bila pravica do svobode izražanja kršena. Zato je zaradi kršitve tega člena na ustavno sodišče vložila ustavno pritožbo.

Kaj se je zgodilo? Junija 2005 je v parlamentu potekala razprava o zakonu o istospolnih partnerskih skupnostih. Poslanec SNS Srečko Prijatelj je pred parlamentom zagovarjal stališče, zakaj predlaganega zakona ne bo podprl. "Verjetno v tej dvorani ni nikogar, ki bi želel imeti svoj plod ljubezni, ki bi bil tako opredeljen, kot danes glasujemo, s pravicami. Z drugimi besedami, nihče od nas ne bi želel imeti svojega sina ali pa hčerke, ki bi se opredelil za tako zakonsko zvezo," je začel svojo razpravo, nato dvignil glas, se spačil in kot amaterski igralec žaljivo odigral vlogo stereotipnega homoseksualca. "Ne nazadnje, najbolj bi bili oškodovani otroci, ki bi bili posvojenci teh zakonov, kajti predstavljajte si otroka v šoli, po katerega bi prišel oče, ki bi ga pozdravil: 'Čavči, prišel sem pote. Si že oblečen?'"

Juretu Aleksiču, novinarju Mladine, ki je o parlamentarni razpravi napisal članek, so se v zapisale besede, da je poslanec SNS "svojo imenitno domislico pospremil s kavarniško mimiko, ki naj bi verjetno nazorno ilustrirala pravoverno pojmovanje nekega tipičnega poženščenega in prenarejenega debeluharja, v resnici pa je učinkovala zgolj kot normalni domet cerebralnega bankrotiranca, ki ima srečo, da živi v državi s tako omejenim bazenom kadrov, da se lahko človek njegovih karakteristik znajde celo v parlamentu, ko pa ne bi mogel biti v neki nominalnega spoštovanja vredni deželi niti hišnik povprečno urbane osnovne šole". Ljubljansko višje sodišče je razsodilo, da besede v članku predstavljajo nedopusten poseg v tožnikove osebnostne pravice, da so objektivno žaljive in da mora Mladina za povzročeno škodo poslancu plačati slabih 3000 evrov visoko odškodnino.

A Mladina trdi drugače. Novinarjev zapis je politična satira o Prijateljevem ravnanju v državnem zboru. Bralci so zapis prepoznali kot slikovit povzetek poslančevega žaljivega norčevanja iz marginalizirane skupine. V ustavni pritožbi Mladina zagovarja tezo, da je novinar vrednotil dejanje, domislico in ne osebo Srečka Prijatelja, da je poslanec širil nestrpnost in da praksa evropskega sodišča za človekove pravice postavlja standarde, po katerih morajo javne osebnosti in politiki prenesti več kritike, negativnih mnenj in vrednostih sodb kot pa ostali posamezniki. Še posebno, kadar so njihova stališča skrajna, žaljiva in posmehljiva. In kadar jih kot takšna prepoznavajo tudi drugi posamezniki in ne samo neki novinar. Stališča poslanca SNS so bila gotovo takšna. "Vprašanje je, ali je varovana ustavna pravica do svobode izražanja, v kolikor sodišče kaznuje novinarja za mnenje oz. kritiko, ki jo je podal o ravnanju in izjavah političnega funkcionarja, podanih v javni razpravi v državnem zboru, s katerimi je politični funkcionar žalil, se norčeval in širil nestrpnosti do določene občutljive manjšine zgolj na podlagi njihove spolne usmerjenosti," je zapisano v Mladinini ustavni pritožbi.

Hujše kot izrečena kazen pa so seveda lahko posledice, ki bi jih lahko takšna odločitev sodišča imela na širšo novinarsko in sodno prasko. Vprašanje je, če je v Sloveniji sploh zagotovljena svoboda izražanja informacij in mnenj, kadar novinarji ne smejo vrednostno ocenjevati nestrpnih izjav političnih funkcionarjev. Sodba, s katero je bila kaznovana Mladina, ima lahko "izrazit chilling effect in kot takšna pomembno posega v uresničevanje in samo pravico svobode izražanja, kot jo varuje ustava".

Ustavno sodišče bo o Mladinini ustavni pritožbi po vsej verjetnosti odločalo kar nekaj časa. V času, ko novinarji opozarjajo, da jim politika krati svobodo izražanja mnenj, ni nepomembno, kako bodo v sporu Mladina vs. Prijatelj odločili ustavni sodniki.