Potop ali nov vzpon?

Sobota bo v Žalcu prinesla še en kongres LDS. Ta nosi zaporedno številko deset in je tretji po volilnem porazu leta 2004. Kalvarijo liberalcev naj bi tokrat končalo novo predsedniško ime, po vsej verjetnosti bo nova predsednica postala odvetnica Katarina Kresal, njen protikandidat pa je Matjaž Švagan, sicer poslanec, ki je na državnozborskih volitvah praviloma vedno dosegal zavidanja vredne rezultate.

A vsi s ponujeno izbiro niso zadovoljni. Poleg poslanskih odstopov in prestopov, s katerimi je LDS izgubila več kot polovico poslancev, stranko zapuščajo tudi drugi. Minuli teden je tako odšel še eden izmed nekdanji ministrov, Janez Kopač. Njegov izstop ne bi bil nič posebnega, če ne bi izstopna izjava, napisana v obliki pisma, diagnosticirala vzrokov za propad stranke in, kar je pomembneje, napovedovala njene prihodnosti. Kaj torej pravi politik, ki ga ljubljanska mestna sekcija LDS, domnevno zaradi njegove kritičnosti, ni potrdila niti za enega izmed osmih delegatov za žalski kongres?

"V stranki, dokler sta bila ime in članstvo še približno eno in isto, je bilo ves čas nekaj ljudi, ki jim je bilo malo mar za program in so bili v stranki zaradi drobnih ali velikih zasebnih koristi, tudi različnih po obliki - od običajne nečimrnosti do občutnih premoženjskih dobrin. Dolgo so bili v manjšini, njihovo pojmovanje politike pa je začelo prevladovati na portoroškem kongresu v začetku leta 2002. Prav ta agresivna manjšina, ki jo je poraz na državnozborskih volitvah najbolj prizadel, si je ves čas silno želela hitre instant rešitve, ki bi nas čim prej pripeljala v 'dobre stare čase', namesto da bi se pogovarjali o vrednotah funkcionarjev LDS, o tem, zakaj se sploh iti politiko." V pismu Kopač nekaj besed nameni Tonetu Ropu, ki naj bi bil nesposoben samokritike, in instantnim rešitvam v podobi in obliki Jelka Kacina. Politika, "ki je obetal, da bo bolj jezikav kot vodilni Janša. Kopija originala je lahko le kreatura, državljani pa si želijo resne alternative." In ko je Kacin "končno ugotovil, da je s svojo aroganco izgnal večino kreativnih in izgubil ves ugled, je panično odstopil in stranko prek trgovskega posrednika Školča ponudil ne najboljšemu, temveč najhitrejšemu ponudniku".

Za Kopača sta najhitrejša ponudnika nova predsednica in novi programski svet. "Izmučena stranka je dokončno izgubila imunsko odpornost za vsakršne brezglavosti in tako smo v paketu dobili Katarino Kresal, ki naj bi v lepoti premagala vodilnega Pahorja, in nove programske vodje: Matjaža Gantarja, Toneta Turnška in Boštjana Horvata." Kopač v pismu ni diplomat in ne uporablja prijaznih besed, ko piše o programski izpraznjenosti ponujene prihodnosti. "Ta prazna puhlost, ki jo jaz imenujem LJUDSKO LIBERALNA STRANKA, je zame dokončen poraz vseh tistih ljudi v LDS, ki se še vedno zavedajo, da je imeti moč predvsem velika odgovornost in da so politiki ljudje, ki so zavezani delati v skupno dobro, četudi imajo zaradi tega sami celo česa manj ... Ga. Kresal nam je na izvršnem odboru ljubljanske LDS sama povedala, da vidi predsedovanje stranki kot eno od stopničk v svoji karieri, zanima jo izključno položaj predsednice." Kopač še dodaja, da je Jožef Školč razglasil Katarino Kresal za novo predsednico tako rekoč, še preden je postala članica stranke ... "Tisti funkcionarji, ki upravljajo s strankinim aparatom in si razglasitve zmagovalcev lahko privoščijo vnaprej, zadajajo stranki smrtni udarec. Strankarske volitve so predpriprava na splošne volitve in izvolitev po direktivi daje napačen signal, saj volilcev pač ne moreš obvladovati tako kot strankarski aparat. Poleg samozaslepljevanja je to seveda tudi žalitev Matjaža Švagana, dr. Dušana Kebra in vseh zadnjih sledov dediščine ZSMS. Ta praznina in odpor, da bi jo zapolnili z resnim programom, me dokončno odganjata od članstva," končuje Kopač svoj strankarski epitaf. S slovesom od LDS se je nekdanji minister hkrati poslovil tudi od članstva v ljubljanskem svetniškem klubu LDS. Njegov odhod pa ne pomeni nujno, da se poslavlja od politike. Postal je član društva Zares in je, kot pravi sam, aktivni opazovalec dogajanja. Hkrati ne izključuje možnosti, da bo jeseni, ko bo iz društva nastala stranka, postal njen član.

Jožef Školč, vodja poslanske skupine LDS, se je podrobnejšega komentarja Kopačevega pisma vzdržal. "Žal mi je, da je odšel še eden, sicer pa smo takšna pisma v tej stranki že doživeli, ponavadi pred podobnimi, pomembnimi odločitvami." Školč zatrjuje, da jim je v zadnjih mesecih znotraj stranke uspelo obuditi razpravo, ljudje na terenu so se zbudili, stranka naj bi se končno konsolidirala - in kongres bo dokazal, da LDS ni bila samo tranzicijski pojav. Optimistične napovedi pred kongresom pa bodo morale prepričati še volivce; LDS je ob zadnjem Ninamedijinem merjenju zbrala le 5,5 odstotka glasov.

Nekaj dni pred kongresom je pismo napisal tudi Matjaž Švagan. In v njem Ropa obtožil, da je želel s spletko potopiti liberalce. Očitno pa se bodo potopili kar sami.