Še ena kadrovska čistka?

Po zamenjavi funkcionarjev v vladnih službah in državnih podjetjih namerava vlada v kratkem izpeljati še kadrovsko čistko na računskem sodišču. Prihodnji teden bo v medresorsko usklajevanje poslan predlog novele zakona o računskem sodišču, ki sta ga v sodelovanju s predstavniki ministrstva za finance pripravila profesorja z ljubljanske pravne fakultete Gorazd Trpin in Tone Jerovšek, ki je sicer tudi eden od ustanovnih članov Zbora za republiko. Ključna sprememba, ki jo predvideva novela, je sprememba sestave računskega sodišča.

Po sedanjem zakonu ima računsko sodišče tri člane: predsednika in dva namestnika, ki jih na predlog predsednika države imenuje državni zbor s tajnim glasovanjem z večino glasov vseh poslancev za dobo devetih let. Po novem naj bi imelo računsko sodišče devet članov, ki bi jih še vedno imenoval državni zbor, toda ne na predlog predsednika države, pač pa na predlog parlamentarne mandatno-volilne komisije. Pri tem ni nepomembno, da mandatno-volilno komisijo vodi poslanec največje vladne stranke SDS Franc Sušnik, vladne stranke pa imajo v njej večino glasov.

Ključno je seveda vprašanje, zakaj se je vlada odločila za povečanje števila članov računskega sodišča, še posebej, ker je ta neodvisni organ pred letom 2001 že imel devet članov, a se je to število zaradi racionalizacije po evropskem zgledu znižalo na tri. Odgovor je jasen. Vlada bo tako ubila dve muhi na en mah: z vodilnih položajev bo razrešila dosedanjega predsednika računskega sodišča Igorja Šoltesa in njegova namestnika Tomaža Vesela in Zorana Mladenoviča, hkrati pa se bo pri imenovanju novega vodstva izognila morebitnim zapletom s predsednikom države Janezom Drnovškom, kakršnim smo bili priča pri imenovanju guvernerja Banke Slovenije. Vlada namreč brez spremembe zakona vodstvenega kadra na računskem sodišču ne more razrešiti predčasno, saj je predčasna razrešitev mogoča le na podlagi predloga predsednika države. Drnovšek pa predčasne razrešitve brez utemeljenega razloga ne bi predlagal.

Ker je vsebina novele strogo varovana skrivnost, za zdaj še ni povsem jasno, ali bo mandat sedanjih treh članov računskega sodišča predčasno prekinjen, se pravi, da bo državni zbor vseh devet članov imenoval na novo, ali pa se bo sedanjim trem članom dodalo še šest novih članov, nato pa bodo ti izmed sebe izvolili predsednika in namestnike predsednika računskega sodišča. Naši viri zatrjujejo, da je druga možnost verjetnejša, a zato nič manj sporna. Poseg v sestavo računskega sodišča sredi mandata pomeni poseg v samostojnost in neodvisnost te najpomembnejše med vsemi ustanovami v državi, ki nadzirajo porabo javnega denarja. Neodvisnost, ki jo računskemu sodišču zagotavlja ustava, pomeni tudi to, da računsko sodišče ne more biti plen vsakokratne oblasti. Zaradi tega se postavlja vprašanje, ali vladna novela zakona lahko preživi ustavno presojo, brez katere verjetno ne bo šlo, če bo vlada pri predvidenih spremembah vztrajala.

Nobenega dvoma seveda ni, da je glavna tarča vladnega manevra Igor Šoltes, ki je na položaj predsednika računskega sodišča prišel v mandatu Ropove vlade junija 2004, po politični usmeritvi pa spada v opozicijsko LDS. Ironija je, da so sedanje vladne stranke, ko so bile še v opoziciji, zagovarjale mnenje, da bi morale vodilne nadzorne funkcije v državi pripadati opoziciji. Zdaj, ko eno od vodilnih nadzornih ustanov v državi vodi pripadnik opozicije, pa tega načela ne zagovarjajo več. Šoltes je za vlado moteč že od začetka mandata, zaradi česar so vladne stranke že v koalicijski pogodbi napovedale spremembo zakona o računskem sodišču. Še posebej moteč pa je zdaj, ko je računsko sodišče v reviziji ugotovilo vrsto nepravilnosti, ki naj bi jih bili Kapitalska družba in Slovenska odškodninska družba storili pri prodaji svojih deležev v Mercatorju Pivovarni Laško in Istrabenzu. Po mnenju revizorjev obstaja možnost, da Kad in Sod nista iztržila najvišje kupnine za delnice Mercatorja, čeprav je bil eden izmed ciljev, opredeljenih v njunem poslovnem načrtu, prav dosegati najvišjo možno kupnino. Računsko sodišče Kadu in Sodu sicer ni izdalo negativnega mnenja, pač pa le mnenje s pridržkom, toda tudi takšno mnenje je voda na mlin opozicijskim strankam, ki že dolgo trdijo, da je Janševa vlada Mercator prodala pod ceno.

Druga pomembna tema, zaradi katere je vladi še kako do tega, da na vodstvene položaje na računskem sodišču nastavi svoje ljudi, pa je afera Sova. Računsko sodišče je že sredi maja izdalo sklep o reviziji poslovanja Sove in obveščevalno-varnostne službe ministrstva za obrambo. Cilj revizije je preveriti pravilnost poslovanja obeh služb v času od leta 2005 do prve polovice leta 2007.