Trg, ki ga (še) ni

„V EU so na vidiku nižji računi za energijo,“ se je v začetku tedna glasil naslov članka v EUobserverju, saj se je s 1. julijem odprl trg električne energije in zemeljskega plina tako rekoč po vsej EU. Izjema so le Portugalska, Grčija in Estonija. Britanski dnevnik Guardian je celo optimistično zapisal, da bi lahko potrošniki v EU zaradi odprtja trga privarčevali kar 59 milijard evrov na leto. Evropski komisar za energetiko Andris Piebalgs pa je evropske državljane opogumljal, naj uporabijo pravico do izbire najboljšega ponudnika elektrike in plina. Podobna sporočila je dajala slovenska energetska politika.

Zakaj se je ta trg sploh odprl? Energetik dr. Mihael Tomšič pravi, da je EU trg liberalizirala, ker imajo največja energetska podjetja ogromne zaslužke, ki so jih pridobila tudi z monopoli. V Franciji sta, recimo, imela Electricite de France in Gaz de France šestdesetletni monopol na dobavo plina in elektrike gospodinjstvom. V Veliki Britaniji, ki je trg že liberalizirala, se je dejansko cena elektrike in plina najprej znižala, a se je spet precej zvišala, kar so nekateri pripisovali višjim cenam na evropski celini. Britanski dobavitelji s svojimi cenami seveda ne želijo zaostajati za njimi.

O odprtju trga se je veliko govorilo tudi pri nas. Osrednje sporočilo je bilo, da sedaj cen elektrike ne bo več določala država oziroma vlada, temveč trg. Pa naj bi se cene zato znižale? Slovenski plačniki računov za elektriko so ob novicah, da bo v EU zaradi odprtja trga elektrika po novem cenejša, ostali kvečjemu z dolgimi nosovi. V Sloveniji so predstavniki dobaviteljev elektrike gospodinjstvom razlagali, da že sedaj delajo z izgubo in da se bo elektrika zdaj, ko bo zavladal trg, podražila za deset in več odstotkov. Le kdaj se bo to zgodilo, ni povsem jasno. V Sloveniji je pet dobaviteljev elektrike gospodinjstvom (Elektro Ljubljana, Elektro Primorska, Elektro Maribor, Elektro Celje in Elektro Gorenjska), med katerimi lahko izbirajo prebivalci. Večinsko so vsi v državni lasti in elektriko kupujejo od prav tako večinsko državnih proizvajalcev električne energije, kot sta HSE (Holding slovenskih elektrarn) in GEN energija (NEK Krško), ki jim dobavljata del elektrike pod tržno ceno. To je nekakšna subvencija gospodinjstvom.

Toda kljub navedenemu oba dobavitelja poslujeta z lepim dobičkom. Po odprtju trga ni pričakovati velikih sprememb, saj imajo vsi dobavitelji gospodinjstvom skoraj zagotovo pogodbe do konca letošnjega leta. Drugo leto pa je volilno in vprašanje je, ali si bo vlada tik pred volitvami privoščila tako nepriljubljeno potezo, kot je opazen dvig cen elektrike. Res je torej, da po 1. juliju cene določajo dobavitelji in ne vlada, toda ta ima posreden ali neposreden vpliv pri obojih, dobaviteljih in proizvajalcih.

Cena gospodinjske električne energije v Sloveniji naj bi bila sicer glede na primerljive države razmeroma nizka, zato ni pričakovati, da bi na slovenski trg vstopili kakšni tuji veliki dobavitelji ali da bi bila zanimiva za druge trgovce. Na menda prenizko ceno opozarjajo tudi ekologi, saj naj bi zaradi tega v Sloveniji čezmerno trošili električno energijo, zato jo je treba uvažati, velika poraba pa naj bi spodbujala tudi razmišljanja o gradnji novih, ekološko spornih elektrarn.

Žarnica zastonj

Slovenska gospodinjstva so bila pred odprtjem trga vezana zgolj na enega dobavitelja, zdaj pa lahko izbirajo med petimi. Pa se splača zamenjati dobavitelja elektrike? Nekateri vam recimo podarijo eno varčno žarnico. Na spletni strani Javne agencije za energijo imate možnost izračuna, koliko vam bo za elektriko zaračunal posamezen dobavitelj. Recimo, če se odločite za dvotarifno merjenje, 1000 kWh ur v času višje in 1000 kWh v času nižje postavke, boste pri vseh ponudnikih plačali skoraj identičen račun. Če se odločite za ekološko zeleno energijo ali modre pakete elektrike iz obnovljivih virov, boste na leto plačevali 10 dodatnih evrov. Še najdlje so šli pri Elektru Maribor, kjer ponujajo pakete "Varčujem", namenjene tistim, ki porabijo več elektrike v času nižje dnevne tarife, s čimer lahko privarčujejo nekaj deset evrov na leto.

Vzporedno s trgom električne energije se je v Sloveniji odprl tudi trg zemeljskega plina za gospodinjstva. Toda tu je trg prav tako zelo iluzoren. „V Sloveniji je trenutno en dobavitelj za vso državo, od katerega na podlagi dolgoročne pogodbe, ki poteče konec leta 2007, prevzema zemeljski plin vseh 16 distributerjev. Že leta 2005 so se začele aktivnosti za sklenitev novih dolgoročnih pogodb za čas dobave od leta 2008 do leta 2017. Ker leta 2005 še ni bilo podzakonskih aktov, ki urejajo to področje zamenjave dobavitelja, in druge ponudbe nismo mogli pridobiti, je večina dobaviteljev leta 2006 sklenila 5- do 10-letne pogodbe. Tako ocenjujem, da je na tem področju trg zaprt. Pravo konkurenčno okolje - kot to imenujemo - bo možno, ko bo urejena in uvedena vsa potrebna zakonodaja na tem področju, sprejeti ustrezni odloki v lokalnih skupnostih in dopolnjene koncesijske pogodbe,“ je ob odprtju trga zemeljskega plina zapisal Franc Dover, direktor Gospodarskega interesnega združenja za distribucijo zemeljskega plina. "Za distributerje je slabost predvsem to, da moramo v celoti spremeniti informacijske sisteme in pripraviti nov tok informacij, ki so potrebne ob menjavah dobavitelja. Za to so predvidene tudi nove zaposlitve, kar je dobro, vendar bo vplivalo na ceno storitev."

Edini dobavitelj plina za vso državo je Geoplin. Dover je povedal, da se je v imenu interesnega združenja pogovarjal tudi z madžarskimi in italijanskimi podjetji. A ko jim je povedal, kako „veliko“ količino plina bi nabavili slovenski distributerji, mu ponudbe sploh niso poslali. Cene ponudnikov zemeljskega plina se sicer razlikujejo, predvsem glede na nabavljeno količino, saj dobijo večji distributerji količinske popuste. Dover zaradi tega meni, da se bodo distributerji na slovenskem trgu začeli združevati, saj bodo le tako lahko konkurenčni.