privatizacija / Kaj je s 55 milijoni evrov?
Ruski in slovenski podatki se ne ujemajo
Aleksandar Mićić
MLADINA, št. 35, 5. 9. 2007

Minister Andrej Vizjak in predstavnik ruskih lastnikov Evgenij B. Zubicki
© Matej Leskovšek
Vladi je uspelo prodati 55,35 odstotka delnic Slovenske industrije jekla. 190,73 evra za delnico je plačala ruska skupina podjetij Koks, ki sodi med 40 največjih ruskih podjetij. Oblikuje jo 15 tehnološko povezanih industrijskih podjetij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo koksa in kemikalij, premogovništvom in obdelavo premoga ter proizvodnjo železnih in neželeznih materialov, družbe pa krovno upravlja Industrijski metalurški holding (IMH). Za 55,35-odstotni paket delnic so Rusi plačali 105 milijonov evrov. Vendar to ni vse. Kot smo lahko prebirali v slovenskih medijih, naj bi se tudi zavezali, da bodo v razvoj Slovenske industrije jekla vložili še dodatnih 250 milijonov evrov do leta 2009. Če ti dve številki seštejemo, ugotovimo, da bodo Rusi prinesli v Slovenijo 355 milijonov evrov. Zanimivo pa je, da na domači strani Industrijskega metalurškega holdinga lahko preberemo, da je ruski holding od slovenske vlade kupil 55,35-odstotni delež Slovenske industrije jekla, za kar bodo plačali nekaj več kot 300 milijonov evrov. Čeprav so napisali, da bodo vložili nekaj več kot 300 milijonov evrov, pa bode v oči dejstvo, da je razlika med ruskimi podatki in slovenskimi podatki 55 milijonov evrov. Tudi za ruski holding 55 milijonov evrov ni nekaj, kar bi kar tako spregledali. Zato smo najprej vprašali glavno prodajalko in bivšo predsednico nadzornega sveta SIJ-a Marijo Zagožen, za koliko so prodali SIJ in zakaj prihaja do takšne razlike med ruskimi in slovenskimi podatki. Zagožnova nam je najprej povedala, zakaj so se odločili za ruskega kupca: „Komisija je predlagala najboljšega ponudnika, ki je izpolnjeval kriterije: razširitev prodajnega trga, ohranitev proizvodnje, boniteto ponudnika, pripravljenost za dodatna vlaganja, kupnino, vsebino poslovnega načrta, zagotovila za ohranjanje delovnih mest in zagotavljanje novih delovnih mest, sposobnost prevzema širše odgovornosti do slovenskega družbenoekonomskega okolja.“ Potrdila pa nam je, da pogodba o prodaji ne vsebuje samo kupnine: „Predlog ponudnika ni vseboval samo kupnine. Jasno, da vsebuje pogodba plan investicij za nadaljnji razvoj, plan zaposlenih, dividendno politiko, delničarski sporazum, pogodbene kazni in obligacije za kupca, pogoje za izstop ostalih delničarjev in drugo.“ Ni pa povedala nič o konkretnih številkah. Zato smo se obrnili na ministrstvo za gospodarstvo, kjer smo izvedeli: „Zaveza kupca obstaja. Opredeljena je v pogodbi, delniškem sporazumu, investicijskem načrtu itd., ki so priloge pogodbe. Slovenska jeklarska industrija zagotovo potrebuje posodobitve, ker le tak pristop omogoča preživetje, dolgoročno stabilnost, ohranitev delovnih mest in panoge kot celote. Vlaganja 250 milijonov evrov so samo tisti del, ki naj se uresničijo v naslednjih treh letih, sicer so potrebe še večje.“ Stanka Ritonja, sekretarka v Službi za odnose z javnostmi na ministrstvu za gospodarstvo, nam je povedala še eno zanimivost: „Vlagalo se bo na način kot v zadnjih dveh letih, ko so se dobički zadržali v družbah za potrebe investiranja-posodabljanja. Enako bo tudi v prihodnjih treh letih. Poleg zadržanih preteklih dobičkov bo moral novi večinski lastnik zagotoviti tudi dodatna sredstva.“ Če se bodo vlagali tudi zadržani dobički SIJ-a, potem bi ta sredstva težko označili za ruska vlaganja.
Aleksandar Mićić
MLADINA, št. 35, 5. 9. 2007

Minister Andrej Vizjak in predstavnik ruskih lastnikov Evgenij B. Zubicki
© Matej Leskovšek
Vladi je uspelo prodati 55,35 odstotka delnic Slovenske industrije jekla. 190,73 evra za delnico je plačala ruska skupina podjetij Koks, ki sodi med 40 največjih ruskih podjetij. Oblikuje jo 15 tehnološko povezanih industrijskih podjetij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo koksa in kemikalij, premogovništvom in obdelavo premoga ter proizvodnjo železnih in neželeznih materialov, družbe pa krovno upravlja Industrijski metalurški holding (IMH). Za 55,35-odstotni paket delnic so Rusi plačali 105 milijonov evrov. Vendar to ni vse. Kot smo lahko prebirali v slovenskih medijih, naj bi se tudi zavezali, da bodo v razvoj Slovenske industrije jekla vložili še dodatnih 250 milijonov evrov do leta 2009. Če ti dve številki seštejemo, ugotovimo, da bodo Rusi prinesli v Slovenijo 355 milijonov evrov. Zanimivo pa je, da na domači strani Industrijskega metalurškega holdinga lahko preberemo, da je ruski holding od slovenske vlade kupil 55,35-odstotni delež Slovenske industrije jekla, za kar bodo plačali nekaj več kot 300 milijonov evrov. Čeprav so napisali, da bodo vložili nekaj več kot 300 milijonov evrov, pa bode v oči dejstvo, da je razlika med ruskimi podatki in slovenskimi podatki 55 milijonov evrov. Tudi za ruski holding 55 milijonov evrov ni nekaj, kar bi kar tako spregledali. Zato smo najprej vprašali glavno prodajalko in bivšo predsednico nadzornega sveta SIJ-a Marijo Zagožen, za koliko so prodali SIJ in zakaj prihaja do takšne razlike med ruskimi in slovenskimi podatki. Zagožnova nam je najprej povedala, zakaj so se odločili za ruskega kupca: „Komisija je predlagala najboljšega ponudnika, ki je izpolnjeval kriterije: razširitev prodajnega trga, ohranitev proizvodnje, boniteto ponudnika, pripravljenost za dodatna vlaganja, kupnino, vsebino poslovnega načrta, zagotovila za ohranjanje delovnih mest in zagotavljanje novih delovnih mest, sposobnost prevzema širše odgovornosti do slovenskega družbenoekonomskega okolja.“ Potrdila pa nam je, da pogodba o prodaji ne vsebuje samo kupnine: „Predlog ponudnika ni vseboval samo kupnine. Jasno, da vsebuje pogodba plan investicij za nadaljnji razvoj, plan zaposlenih, dividendno politiko, delničarski sporazum, pogodbene kazni in obligacije za kupca, pogoje za izstop ostalih delničarjev in drugo.“ Ni pa povedala nič o konkretnih številkah. Zato smo se obrnili na ministrstvo za gospodarstvo, kjer smo izvedeli: „Zaveza kupca obstaja. Opredeljena je v pogodbi, delniškem sporazumu, investicijskem načrtu itd., ki so priloge pogodbe. Slovenska jeklarska industrija zagotovo potrebuje posodobitve, ker le tak pristop omogoča preživetje, dolgoročno stabilnost, ohranitev delovnih mest in panoge kot celote. Vlaganja 250 milijonov evrov so samo tisti del, ki naj se uresničijo v naslednjih treh letih, sicer so potrebe še večje.“ Stanka Ritonja, sekretarka v Službi za odnose z javnostmi na ministrstvu za gospodarstvo, nam je povedala še eno zanimivost: „Vlagalo se bo na način kot v zadnjih dveh letih, ko so se dobički zadržali v družbah za potrebe investiranja-posodabljanja. Enako bo tudi v prihodnjih treh letih. Poleg zadržanih preteklih dobičkov bo moral novi večinski lastnik zagotoviti tudi dodatna sredstva.“ Če se bodo vlagali tudi zadržani dobički SIJ-a, potem bi ta sredstva težko označili za ruska vlaganja.
Vprašali pa smo tudi ruske kupce, koliko so pravzaprav dali za SIJ, in od vodje oddelka za povezave z javnostjo in mediji Pavla Kovalenka dobili uradni odgovor Industrijskega metalurškega holdinga: „V zvezi z bistvom vprašanj lahko izjavim, da so vsi objavljeni uradni podatki, povezani s prodajo delnic SIJ, resnični. Vse obveznosti kupca bodo uresničene. Bolj podrobno informacijo nameravamo objaviti septembra ali oktobra, ko se bo končalo prehodno obdobje.“
Na ministrstvu za gospodarstvo so nam razložili, da imajo v primeru nespoštovanja prodajne pogodbe tudi možnost reagiranja. Zato izvajanje določil iz prodajne pogodbe na slovenski strani spremljajo v nadzornem svetu (dva predstavnika Republike Slovenije), država ostaja lastnik 25 % in ene delnice, iz obstoječe lastniške strukture in delniškega sporazuma pa je razvidno, da je bil med lastnikoma ustanovljen upravljalsko-posvetovalni odbor (5 članov = 3 + 2), ki se seznanja s ključnimi odločitvami in aktivnostmi družbe SIJ. O možnosti ukrepanja pa na ministrstvu za gospodarstvo pravijo: „V primeru nespoštovanja pogodbenih zavez novega kupca do SIJ ima RS v pogodbi pravno podlago, da uveljavi izvajanje zavez ali pa jih sankcionira.“ 55 milijonov evrov, če bo prišlo do manjšega vlaganja v SIJ od obljubljenega, se zdi kot resno kršenje pogodbenih obveznosti.
Pred meseci pa so svoje nezadovoljstvo izrazili tudi mali delničarji SIJ-a. Po njihovem naj bi se zaradi načrtovane prodaje podjetja vrednost njihovega vložka v sanacijo železarn prepolovila.