igralništvo / Pretirani optimizem?

Igralništvo je družbeno koristna dejavnost, ki bi jo morali spodbujati, ne pa ovirati. To je bistvo sporočila, ki ga te dni slovenski javnosti 'prodajajo' raziskovalci zasebne Fakultete za uporabne družbene študije iz Nove Gorice. Da je novogoriški Hit eden od večjih sponzorjev omenjene fakultete, naj bi bilo zgolj naključje. Dekan fakultete dr. Borut Rončević namreč zagotavlja, da je fakulteta študijo o družbenih stroških igralništva v Sloveniji izvedla na lastno pobudo, financirala pa iz lastnih sredstev. Na objektivnost študije naj ne bi torej v ničemer vplivalo dejstvo, da ima fakulteta s Hitom sklenjeno pogodbo o izvajanju aplikativnih raziskav. Študija razkriva, da so družbeni stroški igralništva bistveno manj dramatični, kot poskušajo prikazati nekateri. Še več. Čeprav so družbeni stroški alkoholizma kar dvanajstkrat višji od družbenih stroškov igralništva, alkoholizem v javnosti po mnenju raziskovalcev FUDŠ generira bistveno manj polemik o negativnih vplivih kot megazabavišče, ki ga nameravata na Goriškem graditi Hit in ameriškega igralniška korporacija Harrah's Entertainment.

Raziskovalci ugotavljajo, da letni družbeni stroški igralništva po najbolj pesimistični oceni trenutno znašajo največ 2,4 milijona evrov za Goriško in največ 33,3 milijona evrov za celotno Slovenijo. Z vzpostavitvijo megazabavišča bi se ti stroški po petih letih delovanja zvišali za največ 0,8 milijona evrov za Goriško in za največ 13 milijonov evrov za celotno Slovenijo. Pri čemer bi do takšnega zvišanja prišlo samo v primeru, če ne bi naredili ničesar za preprečitev negativnih vplivov igralništva. Če pa bi - nasprotno - vzpostavili sistem tako imenovanega družbeno odgovornega igralništva, bi se trenutni družbeni stroški kljub vzpostavitvi megazabavišča na ravni Goriške zmanjšali za 0,8 milijona evrov, na ravni celotne države pa za 6,7 milijona evrov. "Vzpostavitev zabaviščno-igralniškega centra Hita in Harrah's Entertainment lahko pomeni povečanje družbenih stroškov igralništva, saj lahko večja gostota igralniške ponudbe ustvari tudi večje stroške. Vendar to nikakor ni samoumevno in nujno. Vrsta longitudinalnih raziskav za Avstralijo, ZDA, Novo Zelandijo in tako naprej kaže, da se v več primerih kljub naraščanju igralniške ponudbe število problematičnih in patoloških igralcev v naslednjih letih zmanjšuje. To se konsistentno dogaja v primerih, ko se v sodelovanju med državo, lokalno skupnostjo, ponudniki igralniških storitev, civilno družbo in stroko zagotavlja družbeno odgovorno igralništvo. To vključuje vse, predvsem preventivne ukrepe, pa tudi kurativne ukrepe proti problematičnemu in patološkemu igranju," navajajo raziskovalci. Povedano drugače: če bi vzpostavili sistem ukrepov, s katerimi bi nevtralizirali negativne učinke igralništva, bi se sedanji družbeni stroški na območju Goriške v petih letih po odprtju megazabavišča zmanjšali za tretjino, na celotnem območju države pa za petino. Tako bi država zaradi posebnih iger na srečo na letni ravni utrpela 'le' še 26,6 milijona evrov družbenih stroškov. To pa je precej pod finančnimi koristmi megazabavišča, ki jih v svoji študiji iz oktobra 2006 navajata dr. Marko Jaklič in dr. Hudo Zagoršek z Ekonomske fakultete v Ljubljani. V primeru predvidene desetodstotne efektivne davčne stopnje (ta naj bi veljala ob letni realizaciji nad tristo milijonov evrov) bi znesek igralniških dajatev megazabavišča na letni ravni namreč znašal 38,2 milijona evrov, kar je 11,6 milijona evrov več, kot bi na letni ravni znašali celotni družbeni stroški. Državna in občinske blagajne bi od megazabavišča torej imele več koristi kot škode.

Na žalost se ta izračun izide samo v primeru, da bi dosledno vzpostavili sistem preventivnih in kurativnih ukrepov, kot so informiranje gostov o možnosti (samo)prepovedi vstopa v igralnico, vzpostavitev centralne evidence o prepovedi obiska, celovito obveščanje o nevarnostih tovrstne dejavnosti, brezplačno zdravljenje odvisnosti od iger na srečo (bodisi prek posebnega obveznega zavarovanja bodisi s sofinanciranjem igralniških podjetij), vzpostavitev mreže terapevtov in tako naprej. Vlada, lokalne skupnosti, ponudniki igralnih storitev, civilna družba in stroka bi vse omenjene ukrepe lahko vzpostavili že doslej, pa tega niso storili. Zato lahko upravičeno dvomimo, da se bo njihov pristop po izgradnji megazabavišča drastično spremenil. To pa pomeni, da bodo letni družbeni stroški na ravni države pet let po vzpostavitvi megazabavišča po črnem scenariju narasli na 46,3 milijona evrov in tako povsem izničili pričakovani učinek igralniških dajatev. Medtem ko bodo investitorji služili masten dobiček, se bo morala država ukvarjati z vprašanjem, od kje vzeti denar za kritje naraščajočih stroškov nižje produktivnosti podjetij, kriminala, zdravljenja in terapij. Potencialni prihranki pri družbenih stroških, ki jih v študiji navajajo raziskovalci FUDŠ dr. Borut Rončević, dr. Matej Makarovič in dr. Urban Vehovar, so zato zgolj pesek v oči domače javnosti in voda na mlin ameriški korporaciji Harrah's Entertainment, ki že od vsega začetka zatrjuje, da so strahovi o negativnih učinkih megazabavišča pretirani.

Pa še nekaj. Raziskovalci FUDŠ so se v študiji omejili le na tiste družbene stroške igralništva, ki so vezani na problematične in patološke igralce, medtem ko različne tuje študije omenjajo še vrsto drugih možnih družbenih stroškov, na primer strošek tako imenovane kanibalizacije. Na ta problem sta v ekspertizi opozorila tudi Jaklič in Zagoršek. Po njuni oceni se bo v obdobju normalnega delovanja megazabavišča output v slovenskem gospodarstvu povečal za 858 milijonov evrov, dodana vrednost za 615 milijonov evrov na leto, ekonomska aktivnost, povezana s poslovanjem megazabavišča, pa bo generirala za 137 milijonov evrov neigralniških davkov. Toda hkrati sta opozorila, da pri tem ni upoštevana kanibalizacija obstoječih igralniških zmogljivosti na območju Nove Gorice. "Če upoštevamo različne scenarije kanibalizacije, se zgornje vrednosti ustrezno znižajo," sta opozorila ekonomista.

Raziskovalna ekipa pod Rončevićevim vodstvom se v problem kanibalizacije podrobneje ni spuščala, ker bi to "zahtevalo praktično še eno - precej bolj ekonomsko obarvano - študijo", kljub temu pa je problem minimalizirala: "Večina rezultatov javnomnenjskih in ostalih raziskav vsaj za zdaj ne kaže na percepcijo kanibalizacije, temveč prebivalci lokalnih skupnosti večinoma zaznavajo ravno nasprotne vplive, kot so spodbujanje, večji razvoj in učinkovitost ostalih gospodarskih dejavnosti na račun (širjenja) igralniške ponudbe, ter posledično dvig socio-ekonomskega standarda celotne lokalne skupnosti." Enako prostodušno so raziskovalci FUDŠ opravili tudi s stanovanjsko in prometno problematiko. Priznavajo sicer, da bo povečana turistična ponudba zahtevala dodatne investicije v infrastrukturo, a da dolgoročno to ne pomeni družbenega stroška, pač pa razvojno investicijo, ki bo v prid celotni regiji.