ceste / Nevarnost v cestnem prometu

Trinajst mrtvih na cestah v enem vikendu, od tega kar sedem na ljubljanski obvoznici pred predorom Golovec, kjer sta se na delno zaprtem cestišču zgodili še dve drugi prometni nesreči, nekaj dni prej so na nezavarovanem prehodu čez železniško progo v Cirkovcah umrli še trije. Statistični podatki kažejo kar 17,4 odstotka več mrtvih na slovenskih cestah kot v istem obdobju lani. Kljub temu je prometni minister Janez Božič dva dni po nesreči na naše vprašanje, ali bo zaradi nastalih razmer odstopil, odgovoril, da "iz teh razlogov prav gotovo ne". Dva dni pozneje pa je vendarle odšel, vendar, kot pravi, ne zaradi nesreč. "Moja odločitev ni posledica zadnjih dogodkov; ti so le omogočili povečanje pritiskov in njihov prenos v javno sfero. Prepričan sem, da sem svoje delo na ministrstvu opravljal vestno, odgovorno in pošteno," je zapisal v odstopni izjavi ...

Porazna statistika

V nasprotju z ministrom za zdravje Andrejem Bručanom in ministrom za visoko šolstvo Juretom Zupanom, ki sta prav tako odstopila v četrtek, Božiča v njegovem mandatu niso spremljale številne afere, je pa res, da je poslanec LDS Milan Petek zaradi objektivne odgovornosti pri nesreči v Cirkovcah napovedal interpelacijo.

Verjetno so eden od pravih razlogov za odstop zelo slabi trendi varnosti v cestnem prometu. V zadnjih dneh je namreč prišlo do precejšnje kumulacije nesreč s smrtnim izidom, v kratkem je umrlo kar šestnajst ljudi. Na prvi pogled se zdi, da gre zgolj za naključje in so se te najhujše nesreče pač zgodile v času najgostejšega prometa v krajšem obdobju kot sicer, ko so bolj enakomerno porazdeljene na tedne ali mesece. Vendar pa omenjena trditev ni natančna. To kažejo primerjave med statističnimi podatki o nesrečah s smrtnim izidom in številom mrtvih v zadnjih letih. V zadnjih sedmih letih se je recimo letno število mrtvih na slovenskih cestah gibalo med 242 in 278. Lani je ta številka znašala 262. Od leta 1995, ko so začeli statistično meriti ta pojav, pa do lanskega leta smo imeli zmeren, a jasen trend padanja števila smrtnih žrtev. Letos je drugače, saj sta doslej na cestah umrla že 202 človeka, lani v istem obdobju pa le 167. Gre za enega največjih porastov v zgodovini beleženja tovrstnih statističnih podatkov, in sicer za porast v višini 17,4 odstotka.

Vse to se dogaja v prvih osmih mesecih nove petletne strategije zmanjševanja nesreč s smrtnim izidom na slovenskih cestah z naslovom Resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2007-2011, ki jo je lani sprejel državni zbor. Ta program v poglavju s cilji predvideva, "da število umrlih v prometnih nesrečah leta 2011 ne bi bilo večje od 124". Prejšnje poglavje, ki se ukvarja z vizijo, pa nosi naslov "Vizija varnosti cestnega prometa - nič smrtnih žrtev na cestah v Sloveniji". Kako zelo utopičen cilj, saj je že v prvih osmih mesecih izmed šestdesetih na cestah umrlo več kot 200 ljudi.

(Ne)ukrepanje

Glede na neprijazne podatke bo treba ukrepati bolje in drugače kot doslej. Če vemo, da so bili pozitivni učinki na varnost v prometu obeh večjih represivnih načinov reševanja, torej višanja kazni za kršitelje leta 1998 in leta 2005, le začasni, potem je jasno, da lahko vladajoča politika nekaj naredi samo z dobro premišljeno preventivo.

Predsednik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Bojan Žlender priznava, da je bila zadnja zadovoljivo obsežna in medijsko podprta tovrstna akcija izvedena pred štirimi leti. Letos so prvo manjšo medijsko akcijo začeli dan pred hudo nesrečo, 25. avgusta. Naslednja se začne oktobra. Vse prejšnje akcije so bile še manjše, saj je letos Svet za preventivo proračunska sredstva zaradi prekvalifikacije in umestitve pod okrilje prometnega ministrstva denar dobil zelo pozno.

To potrjuje tudi Žlender: "Spomladi smo izvedli precej manj tovrstnih odmevnih aktivnosti, kot smo želeli, saj smo imeli probleme s sredstvi. Ministrstvo je pred časom našlo določena sredstva, ki sicer v proračunu niso bila planirana, saj je prišlo do formalnih sprememb sveta šele letos na začetku leta. Vendar je vse skupaj trajalo bistveno dlje, kot smo si sploh upali predstavljati."

S prometnega ministrstva so sporočili, da je sedaj že odstopljeni minister Božič takoj po slabem stanju v januarju našel 500.000 evrov dodatnih sredstev za preventivno delo in medijske kampanje. Do konca leta pa naj bi za preventivo nabrali kar 1,3 milijona evrov, kar pa se tudi Žlendru ne zdi verjetno. Meni sicer, da bo po novem Svet za preventivo lažje prihajal do sredstev, bilo naj bi jih tudi nekoliko več kot poprej, vendar pa v primerjavi s stanjem v tujini pri nas preventivi namenjamo razmeroma malo denarja.

Zaradi razhajanj med najdrznejšimi načrti za zagotavljanje varnosti v prometu in rezultati smo nekaj vprašanj naslovili na ministrstvi za promet in notranje zadeve kot dve najbolj odgovorni ministrstvi. Z notranjega ministrstva smo dobili odgovor, poln empiričnih podatkov o angažiranosti policije pri zagotavljanju varnosti na cestah, v okviru katere so "iz prometa izločili 17.000 voznikov, za alkohol preizkusili 225.000 voznikov in zasegli kar 180 vozil". Malo bolj natančno so odgovorili na ministrstvu za promet, kjer, kot že rečeno, zagotavljajo, da so našli dodaten denar za preventivo, posebna delovna skupina naj bi že pripravila predlog sprememb in dopolnitev Zakona o varnosti cestnega prometa, ki naj bi pripomogel k večji varnosti na cestah. O očitno preambicioznih načrtih zmanjševanja števila smrtnih žrtev in diametralno nasprotnem trendu pa so zapisali: "Na ministrstvu za promet se zavedamo, da gre za zelo ambiciozen in težko uresničljiv cilj, zato je bila ta tematika tudi predmet številnih strokovnih in laičnih mnenj ob definiranju tega cilja. Ob tem pa ne gre zanemariti dejstva, da Slovenija posebne izbire glede cilja ni imela na voljo zaradi skupnega evropskega cilja ..."