sodstvo / Pogorevc na sodišču

Nekdanji generalni direktor policije, zdaj šef Mobitelove varnostne službe in vodja Peterletove volilne kampanje Marko Pogorevc bo moral v torek vnovič na sodišče. Tokrat ga obtožnica bremeni kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja v zadevi, v kateri se je v preteklosti enkrat že zagovarjal pred sodiščem. Gre za spor z Bećirjem Kečanovićem. A med enim in drugim procesom obstaja pomembna razlika. Prejšnjič je bil Pogorevc obtožen zgolj za kaznivo dejanje razžalitve uradne osebe in bil oproščen, ker naj ne bi imel žaljivega namena. Zdaj, ko je tožilstvo zbralo več dokazov, pa ga je obtožilo precej hujšega kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja. Zanj je zagrožena izključno zaporna kazen, in sicer od enega do osmih let.

Bistvo problema je pravzaprav odnos med Pogorevcem in Kečanovićem, nekdanjim vodjo nadzora ministrstva za notranje zadeve nad policijo. Ali bolje rečeno Pogorevčev odnos do Kečanovića z več kot desetletno zgodovino, ki ga za pravilno razumevanje zadeve ne smemo zanemariti. Pogorevc je bil takrat vodja Izobraževalnega centra za policiste v Tacnu. Leta 1998 je bil na razpisu centra v Tacnu za delovno mesto strokovnjaka za usposabljanje kriminalistov izbran prav Kečanović. Že v postopku izbire se je Pogorevc podrobno seznanil s takrat skoraj petnajst leto staro zadevo, v kateri je bil Kečanović, ko je bil še mlad policist, obsojen zaradi neupravičene uporabe sile. Sodbo je slovensko predsedstvo na prošnjo Sekretariata za popravo krivic že leta 1986 odpravilo in Kečanovića pomilostilo. Ta skok za dvajset let v preteklost, kot bomo videli, ni bil zaman.

Pravi razlog za spor med strokovnjakoma naj bi bil sicer povsem praktične narave. Rimskokatoliška cerkev je pred desetimi leti vložila denacionalizacijski zahtevek za vrnitev policijskega Vadbenega centra Gotenica. Takšni rešitvi naj bi bil naklonjen tudi vodja centra v Tacnu Pogorevc, ki je sicer znan po tem, da je ima rad cerkev. Sodišče je v postopku odločanja od centra v Tacnu želelo pravno mnenje o denacionalizacijski zahtevi, razplet po željah cerkve pa naj bi bil preprečil ravno Kečanović. V pravnem mnenju naj bi bil policijski center označil za tako pomembnega za nacionalno varnost, da vrnitev v naravi ne bi bila mogoča. Skratka, v denacionalizacijskem postopku je prav Kečanovićevo pravno mnenje odločilno vplivalo na zavrnitev zahteve po vrnitvi. Pogorevc naj bi bil Kečanovića kmalu zatem dobesedno nagnal iz Tacna in mu prepovedal vstop vanj ...

Odtlej se kratki stiki med njima nadaljujejo na vsakem koraku. Ko je Pogorevca leta 2000 Bajukova vlada postavila za generalnega direktorja policije, je bil recimo Kečanović med prvimi, ki so morali zapustiti Generalno policijsko upravo. Eden izmed teh "kratkih stikov" je bil tudi kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja, katerega je sedaj obtožen Pogorevc.

To dejanje, za katero je predpisana kazen od enega do osmih let zapora, naj bi bil Pogorevc storil leta 2002. Takrat je za javni napad na Kečanovića uporabil arhivsko gradivo in podatke iz njega, ki bi morali biti že davno izbrisani in tudi pravno gledano nični. Uporabil je prav podatke izpred dveh desetletij o obsodbi mladega Kečanovića. In ravno z brskanjem po teh arhivih in z uporabo podatkov iz njih naj bi bil Pogorevc zlorabil uradni položaj in s tem storil očitano kaznivo dejanje. Točneje, kaznivo dejanje naj bi bil storil z javnim razkritjem podatkov iz policijskih arhivov za notranje potrebe, v katerih so izključno karierni podatki o posameznih policistih. Podobnih zlorab uradnega položaja naj bi bilo glede na vsebino obtožnice celo več, žrtev pa ne zgolj Kečanović. Podobno naj bi se bilo recimo godilo nekdanjemu šefu kranjskih policistov in podsekretarju na notranjem ministrstvu Jakobu Demšarju. Tudi ta je v sodnem sporu s Pogorevcem.

Bećir Kečanović, zdaj zaposlen pri Komisiji za preprečevanje korupcije, kot izvirni razlog za spor ne želi posebej poudarjati samo denacionalizacijskega postopka, pravi pa, da so se prav kmalu po postopku Pogorevčevi odnosi in odnosi njegovih ljudi do njega korenito spremenili na slabše. V torek je vabljen kot priča, o vsem skupaj pa pravi: "O primeru bo zdaj odločilo sodišče. Osebno sem v tej zgodbi nekako zgolj kolateralna škoda, glavna škoda je nastala na nacionalnem varnostnem interesu, saj se nekateri podatki, ki so v tem interesu, pač ne bi smeli razkrivati. Od sodišča pričakujem, da bo postavilo standarde, po katerih se nekateri uradni dokumenti pač ne smejo uporabljati za namene, za katere niso bili spisani."

Za mnenje smo povprašali tudi obtoženca Marka Pogorevca. Tega nova sodna nadaljevanka ne bi mogla ujeti ob neprimernejšem času, namreč v času predvolilnih bojev, ki jih bo za svojega favorita Lojzeta Peterleta bil prihodnje mesece. Zanimivo, Pogorevc v torek še ni vedel nič o začetku sojenja čez teden dni.

Ker bi obtoženi teden dni pred začetkom sojenja že moral prejeti vabilo na glavno obravnavo, smo se obrnili kar na sodišče. Pokazalo se je, da so bila vabila vsem udeležencem v postopku že poslana, nekatere priče in tudi obtoženčev zagovornik pa so se že izkazali s povratnicami. Obtoženi priporočene pošiljke še ni prevzel. Špekuliramo, da želi Pogorevc začetek te zoprne sodne zgodbe odložil za nekaj mesecev, obravnava se namreč v takih primerih ob odsotnosti obtoženega še pred začetkom preloži na kasnejši datum. Tako bi se lahko v miru posvetil volitvam, pa še svojemu kandidatu v tem času ne bi zbijal točk s zgodbami iz svoje preteklosti. Morda pa se motimo in se bo v torek Marko Pogorevc vseeno pojavil na sodišču.