komentar / Zdravstvo in zdravje, dva talca politike
Podobno kot bolniki tudi zdravniki od javnega denarja živimo razmeroma slabo. Slabše od gradbenikov, farmacevtov, prodajalcev materialov in drugih, ki si iz zdravstvenih financ ustvarjajo dobičke.
Sabina Markoli, zobozdravnica s koncesijo in podpredsednica Zdravniške zbornice Slovenije; pred odhodom med zasebnike je bila sedem let zaposlena v Zdravstvenem domu Lenart
© Arhiv Mladine
Slovenija ima javni zdravstveni sistem, ki temelji na solidarnosti in vzajemnosti. Po ugotovitvah zadnje raziskave o učinkovitosti javnih zdravstvenih sistemov v državah EU je Slovenija uvrščena slabše kot lani. Med 29 evropskimi državami se je uvrstila na 21. mesto, lani je bila še na 12. mestu. Vzroki za to so različni, v raziskavi pa omenjajo predvsem dolgo čakanje na pregled pri specialistu, vključevanje organizacij bolnikov v odločanje, čakanje na magnetno resonanco ... Tisti, ki delamo v zdravstvu, bi rekli, da manjka tudi vključevanje organizacij izvajalcev v zdravstvenem sistemu, neodvisnih od dnevne politike. Njihove izkušnje, strategija in vizija bi lahko veliko pripomogle k izboljšanju in racionalizaciji našega zdravstva. Namesto tega oboji, bolniki in tudi zdravniki, od javnega denarja živimo razmeroma slabo. Vsekakor slabše od gradbenikov, farmacevtov, prodajalcev materialov in aparatur, zavarovalniških agentov, računalniških programerjev in še koga, ki si je iz javnih zdravstvenih financ ustvaril dobičke tudi za financiranje volilnih kampanj. Temeljni problem našega zdravstvenega sistema, ki ga ni rešil še noben minister, je neracionalna poraba. Pri čemer racionalnost seveda ne sme veljati le za zdravnike in bolnike, pač pa tudi ali predvsem za že omenjene kapitaliste in lobiste. Dopuščam sicer možnost, da je med njimi tudi kakšen zdravnik, vendar so redki.