Reorganizirana agencija

Zadnja leta so bili osrednji slovenski mediji, ki jih je doletel proces "uravnoteževanja", pogosto pod drobnogledom javnosti. Spremljali smo, kako so se menjale njihove uprave in uredniki, kako so jih zapuščala prepoznavna novinarska imena in kako se je spreminjala njihova vsebina. O dogajanju v Slovenski tiskovni agenciji (STA), ki je eden osnovnih virov informacij za slovenske in tuje medijske hiše ter druge naročnike, javnost dolgo ni vedela veliko. Deloma zato, ker gre za medij, ki ni na očeh vseh državljanov, deloma pa tudi zato, ker so se ključni premiki v STA začeli šele zadnje mesece. Zdaj med zaposlenimi dobesedno vre.

Najprej je zavrelo sredi maja, ko se je izkazalo, da je bila agencija prisiljena med dnevnimi novicami objaviti drugo vmesno poročilo vladne komisije, ki je preiskovala dogajanje v Sovi, čeprav še nikoli prej ni objavila kakšnega dokumenta. Objavo dokumenta je zahtevala takratna direktorica STA Lidija Pavlovčič, na katero naj bi bili pritisnili iz kabineta predsednika vlade Janeza Janše, sicer naj bi ji bili zagrozili celo z izgubo zaposlitve. Sledil je novinarski protest, Pavlovčičeva je kmalu zatem odstopila, vse skupaj pa se je končalo z novim vladnim posredovanjem. Vlada je za novo direktorico STA imenovala Alenko Paulin, ki je bila takrat zaposlena v kabinetu predsednika vlade, v preteklosti pa je bila med drugim pomembna članica SDS in tiskovna predstavnica te stranke. Agencija je kmalu zatem dobila novega odgovornega urednika. Nadjo Podobnik je zamenjal Borut Meško. Po pričakovanjih je dobila novega urednika tudi notranjepolitična redakcija. Njen novi vodja Uroš Urbanija, ki je pred prihodom k STA poročal za številne katoliške medije, je od nedavnega poleg Podobnikove tudi eden od dveh Meškovih namestnikov.

Novo vodstvo se je nato lotilo temeljite reorganizacije tiskovne agencije. Po novem sta notranjepolitično in gospodarsko uredništvo združena v uredništvo Slovenija, zunanjepolitično in evropsko uredništvo pa v uredništvo Svet. A kot kaže, so bile spremembe dokaj nenadne, saj dopis, s katerim jih je vodstvo utemeljilo novinarjem, denimo ni predvidel, kaj se bo zgodilo s kulturnim in športnim uredništvom. Novinarji, ki jih je vodstvo pozvalo, naj povedo mnenje o predlagani reorganizaciji, so predlog tudi zato zavrnili. A ni jih zmotilo le to. Dokument denimo prav tako ni predvidel, koliko novinarjev naj bi delalo v posameznih uredništvih. To pa je skrb zbujajoče zaradi nedavne kadrovske reorganizacije STA.

Za STA je, podobno kot za številne druge medije, vse do nedavnega delalo precej novinarjev, ki niso bi redno zaposleni, so pa za svoje delo dobivali študentski ali avtorski honorar. Študentje in honorarni sodelavci, med katerimi so bili mnogi enako kvalificirani kot redno zaposleni, so pred nekaj meseci zahtevali ureditev svojega statusa, zagrozili so tudi s tožbami. Nova direktorica je zadevo rešila tako, da je nekaterim honorarnim sodelavcem ponudila redno zaposlitev, vse druge pa je s septembrom odslovila. Nekatere izmed njih je pozneje sicer spet povabila k sodelovanju, kmalu zatem pa je STA namesto odpuščenih sodelavcev angažirala nekaj novih novinarjev, ki pa nimajo izkušenj z delom v tiskovni agenciji. Med novimi sodelavci so recimo Aleš Kocjan in Mitja Volčanšek, ki sta pred tem pisala za tednik Demokracija, katerega soustanoviteljica je največja vladna stranka SDS, Primož Jambrek, ki je pred tem pisal za tednik Žurnal, Ana Jud, ki se bo ukvarjala z zanimivostmi in družabno kroniko. Sicer pa je med novinci tudi kar nekaj donedavnih sodelavcev katoliških medijev, nekateri pa so znani celo po udejstvovanju v podmladkih političnih strank. "Stari" novinarji STA opozarjajo, da so zaradi odhoda številnih izkušenih sodelavcev dodatno obremenjeni, da so uredništva, razen notranjepolitičnega, kadrovsko podhranjena, predvsem v novem uredništvu Svet pa naj bi se bali, kako bodo zmogli novinarsko obdelati predsedovanje Slovenije EU, ki se začne že čez dva meseca. Med dolgoletnimi sodelavci je sicer slišati, da razmere v STA nikoli niso bile idealne, a takšnega organizacijskega in kadrovskega kaosa, kakršnemu so priča zdaj, menda še ni bilo.

Vse večje naj bi bilo tudi nezadovoljstvo s konkretnimi uredniškimi odločitvami. Vesti so zaradi najrazličnejših razlogov pogosto objavljene z nekajurno zamudo. To se je zgodilo recimo pri objavi vesti o peticiji proti cenzuri in političnim pritiskom v slovenskih medijih. Nekatere vesti so bile po objavi popravljene, čeprav se v preteklosti v že objavljene prispevke niso vtikali, temveč so opozorili na napako in poleg opozorila objavili točno vest. Znano je tudi, da je bil pred časom umaknjen že objavljen povzetek komentarja časnika Finance, v katerem je pisalo, da bi bila za predsednika vlade najboljša marketinška poteza, če bi v letu volitev njegova partnerica rodila. Umik povzetka komentarja naj bi bila zahtevala direktorica Paulinova, čeprav to ni v njeni pristojnosti.

Tudi sicer je vse pogosteje slišati, da naj bi vajeti STA, ne le poslovnih, pač pa tudi uredniške, dejansko držala v rokah prav Paulinova. Ta pojasnjuje, da sta bili organizacijska in kadrovska reorganizacija potrebni: "Poročanje STA ne more temeljiti na študentskem delu, saj študentje niso kvalificirani za delo novinarjev, za katere je po določbah kolektivne pogodbe za novinarje potrebna univerzitetna izobrazba oziroma pet let delovnih izkušenj v novinarstvu. Zaposlitve novinarjev na STA temeljijo na zahtevi po izpolnjevanju pogojev za zaposlitev, kot jih določa kolektivna pogodba za novinarje." Tistim, ki ji očitajo kaotično vodenje STA, pa odgovarja: "Če posameznik meni, da je njegovo delovno okolje kaotično, lahko delovno razmerje kadarkoli prekine, pri čemer odpovedni rok v praksi ni daljši od enega meseca. V času od predstavitve predloga reorganizacije uredništva STA pa do danes zaposleni niso izrazili nobene zahteve po prekinitvi pogodbe o zaposlitvi."

Mimogrede, zastopstvo uredništva novinarjev STA je konec septembra Paulinovo zaprosilo za srečanje, na katerem naj bi ugotovili, kaj je v agenciji treba spremeniti, da bi boljše in lažje delali. Paulinova pravi, da je pobudo sprejela in da so "v fazi določitve termina sestanka".