Prvi na potemkinovi vasi

Po predvidevanjih vlade bo v šestih mesecih slovenskega predsedovanja Svetu EU na območju naše države organiziranih okoli 150 dogodkov: 11 neformalnih srečanj na ministrski ravni, okoli 120 dogodkov na podministrski ravni in približno 20 srečanj EU s tretjimi državami. Če štejemo samo delovne dni, to pomeni, da bo v Sloveniji vsak dan potekal v povprečju en dogodek. Večina formalnih srečanj v času slovenskega predsedovanja bo sicer v Bruslju ali Luksemburgu, na sedežu Sveta EU. Tako bo Slovenija pripravila dve srečanji Evropskega sveta, teh se udeležujejo predsedniki držav in vlad, približno 30 srečanj Sveta EU, kjer se v različnih formacijah srečujejo posamezni ministri držav članic EU, in okrog 2000 sestankov drugih delovnih teles Sveta EU. V Sloveniji se bodo od pomembnejših dogodkov zvrstila predvsem neformalna ministrska srečanja (ta bodo večinoma potekala na Brdu pri Kranju, razen srečanja ministrov za ribištvo, ki naj bi bilo na Obali), srečanja članov slovenske vlade s kolegijem komisarjev Evropske komisije ter vrh EU-ZDA, na katerem bosta EU predvidoma zastopala predsedujoči, slovenski premier Janez Janša, in predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, ameriško pa predsednik George Bush. Za zdaj je znano le, da bo vrh junija, točen datum in kraj srečanja tudi zaradi varnostnih razlogov ostajata neznanka. Poleg tega je v času slovenskega predsedovanja predvideno še srečanje najvišjih predstavnikov EU s predstavniki Rusije, ki bo potekalo junija, torej po ruskih predsedniških volitvah, v Sibiriji.

Prvi slavnostni dogodek bo že 7. januarja, ko bo v Ljubljani uvodna slovesnost ob evropskem letu medkulturnega dialoga in ob začetku slovenskega predsedovanja. Že dan pozneje se bo slovenska vlada na Brdu pri Kranju sešla z Evropsko komisijo.

Večino dogodkov, ki bodo v času predsedovanja potekali na ozemlju Slovenije, bodo pripravili v novem konferenčnem centru na Brdu, približno 30 dogodkov pa bo potekalo drugod po državi, in sicer v Ljubljani, Portorožu, Mariboru, na gradu Jable, v Podčetrtku, Kranjski Gori, na Bledu in v Cerkljah. Gradnja 9000 kvadratnih metrov velikega konferenčnega centra Brdo, ki so ga projektirali v arhitekturnem biroju Bevk Perović, je državni proračun stala 15,3 milijona evrov, ob upoštevanju stroškov za nadzor pa je celoten znesek investicije 15,5 milijona evrov. Center je bil sicer res zgrajen v 18 mesecih, toda v tem času so prvotno predvideni stroški narasli kar za 30 odstotkov. Kljub temu so v vladi prepričani, da je bila gradnja glede na velikost objekta finančno razmeroma ugodna. Kvadratni meter objekta, v katerem so v treh etažah med drugim glavna dvorana s 550 sedeži, velika večnamenska dvorana za 200 udeležencev in prostor za delo sekretariatov držav udeleženk, je stal 1600 evrov. Vprašanje, ki se ob tem poraja, je, čemu bo država ogromni center namenila po predsedovanju in ali ne bi bilo smiselneje, če bi se tak center zgradil bližje Ljubljani.

Da je predsedovanje velik zalogaj tudi po tehnični in organizacijski plati, priča podatek, da je v projekt vključenih kar 2071 javnih uslužbencev, 161 zunanjih domačih in tujih strokovnjakov ter 262 študentov. Od 2071 javnih uslužbencev jih je 1044 odgovornih za vsebinske naloge, preostalih 1027 (med njimi tudi 524 vojakov) pa za koordinacijske, organizacijske in logistične naloge. K temu niso prišteti uslužbenci ministrstva za notranje zadeve, ki bodo v celoti zagotovili varovanje.

Člani delegacij, ministri in njihove soproge ter predstavniki medijev bodo večinoma nastanjeni v Ljubljani in na Bledu. Tako so med hoteli v Ljubljani rezervirani Grand hotel Union, hotel Lev, Ljubljana Hot & Spa, hotel Mons, hotel Antiq, hotel Slon in City hotel, na Bledu pa Sava hoteli Bled, Best Western hotel Kompas in Best Western Premier hotel Lovec. Naša država na ministrskih srečanjih krije stroške namestitve za ministra in dva člana delegacije, poleg tega pa tudi stroške namestitve predstavnikov nevladnih organizacij in akademske sfere, če bodo ti seveda na posamezen dogodek povabljeni. Na srečanjih na podministrski ravni stroške namestitve krijejo udeleženci sami. Po sedanjih predvidevanjih bomo v šestih mesecih imeli okoli 20.000 prenočitev, to pomeni, da bo na noč v slovenskih hotelih prespalo dobrih sto udeležencev dogodkov, povezanih s predsedovanjem. Kolikšni bodo končni stroški prenočitev za državni proračun, za zdaj še ni mogoče izvedeti, zagotovo pa bodo izbrani hoteli v šestih mesecih s prenočitvami, povezanimi s predsedovanjem, zaslužili najmanj tri milijone evrov.

Velik finančni zalogaj je tudi organizacija prevozov delegacij. V ta namen je pripravljenih 160 vozil, od tega 80 enoprostorcev in 80 limuzin, v vozni park pa so prek zunanjega izvajalca vključeni tudi avtobusi. Vlada vozila najema od 10. decembra 2007 do 30. junija 2008, končna vrednost naročila pa je skupaj z DDV-jem 3,2 milijona evrov. Ponudnika vozil - podjetje AC Intercar, d. o. o. - je vlada izbrala z javnim razpisom, ki je bil objavljen februarja lani. Protokolarna vozila predsedstva, torej limuzine in enoprostorci, bodo garažirana v vojašnici Kranj, naloge voznikov pa bo opravljalo 400 pripadnikov Slovenske vojske. Najem minibusov je vključen v pogodbo s podjetjem Kompas, d. d., ki je bilo izbrano kot organizator in izvajalec vseh prevozov z avtobusi in minibusi z možnostjo najema storitve turističnega vodenja za udeležence posameznih dogodkov v času predsedovanja. Pogodba s Kompasom v vrednosti 627.537 evrov je bila ocenjena na podlagi predvidevanja, da bo potrebnih približno 1200 celodnevnih najemov avtobusov, približno 200 celodnevnih najemov minibusov in da bo vodnik pri prevozu udeležen približno šeststokrat.

Ker predsedovanje EU za državo pomeni pomembno promocijo, je v tem času pomembna tudi urejenost glavnega mesta. Žal se vlada tu ni izkazala. Nasprotno. Ker sporazum med vlado in mestom še ni podpisan, MOL za priprave na predsedovanje iz državnega proračuna ne bo dobil niti evra. Glavno mesto se je tako prisiljeno opreti na lastna sredstva, ta pa so letos zaradi spremenjenega načina financiranja občin precej okrnjena. V mestnem proračunu so za potrebe predsedovanja namenili dodatnih 300.000 evrov, ki jih bodo po besedah ljubljanskega podžupana Aleša Čerina porabili predvsem za promocijo Ljubljane, manj pa za različne protokolarne dogodke. Ljubljana bo tako v času predsedovanja po svoje le statist pri dogodkih, ki jih pripravlja vlada.

Za primerjavo povejmo, da so na Finskem kar polovico denarja, ki so ga namenili predsedovanju, porabili za obnovo središča Helsinkov, tako da je glavno mesto države junija 1999 zasijalo v popolnoma prenovljeni podobi. O čem takem Ljubljana in njen župan Zoran Janković lahko le sanjata. Še najobčutnejše spremembe bo prinesel projekt Slovenska cesta, v sklopu katerega MOL obnavlja pročelja 14 stavb, posebej tistih, ki imajo zgodovinsko in arhitekturno vrednost. V sklopu istega projekta poteka tudi obnova 13 zanemarjenih javnih površin, ploščadi, arkad, podhodov in zapuščenih prostorov ob Slovenski cesti in v njenem zaledju, pri katerih MOL sodeluje z lastniki okoliških stavb. Hkrati potekajo priprave na gradnjo dveh poslovnih stolpov na Bavarskem dvoru, kjer bodo nastala tako imenovana "severna vrata" prestolnice. V ta namen je bil nedavno porušen dvonadstropni objekt na Pražakovi ulici, hkrati se je razširilo tamkajšnje parkirišče. Začasno, do začetka gradnje stolpnice, so med pločniki in površino parkirišča ob Slovenski cesti in Trgu OF postavili drogove z zastavami članic EU in kovinske ograjne elemente v obliki lipovih listov kot slovenskega simbola, ob Pražakovi ulici pa so postavili klopi, oglaševalske panoje in stojala za kolesa. Urbani elementi so razporejeni tako, da omogočajo prehodnost za pešce, hkrati pa zapirajo dovoz za vozila. Ureditev območja je MOL prepustil mladim krajinskim arhitektom. Slovenska cesta bo v času predsedovanja ob koncu tedna zaprta od Figovca do križišča s Šubičevo cesto; takrat se bodo s stojnicami in kulturnim programov na največji ljubljanski promenadi predstavljale države članice EU. Tradicionalni mednarodni Poletni festival Ljubljana se bo letos izjemoma začel že 19. junija. Ob odprtju bo nastopil Kraljevi filharmonični orkester s sirom Andrewom Davisom, v nadaljevanju pa tudi Orkester milanske Scale z Myung-Whun Chungom, Francoski nacionalni orkester s Kurtom Masurjem, z dvema koncertoma Orkester Marijinskega gledališča iz Sankt Peterburga z Valerijem Gergijevom ter Orkester Maggio Musicale Fiorentino z Zubinom Mehto.

Osrednji politični dogodek v času predsedovanja v Ljubljani bo maja, ko praznujemo praznik Ljubljane in dan Evrope. Tako bo 8. in 9. maja MOL pripravil mednarodno konferenco, na katero bodo povabljeni vsi župani evropskih prestolnic, prestolnic držav, ki čakajo na vstop v EU, ter prestolnic z območja nadaljnje širitve EU. Obravnavali bodo dve ključni temi - odnos med prestolnico, pokrajino in državo ter vlogo mest pri razvoju in krepitvi medkulturnega dialoga.