Nova vladna manipulacija

Ta ponedeljek je na tridnevni obisk prispelo več kot petdeset dopisnikov osrednjih evropskih medijev iz različnih držav EU. V sklopu obiska so se tuji novinarji sešli s kabinetom predsednika vlade, ki jim je na tiskovnih konferencah v bolj ali manj polni ministrski zasedbi predstavil ključne prioritete slovenskega predsedovanja EU. A že na samem začetku je marsikatere novinarje zanimala neka druga tema - svoboda medijskega poročanja v Sloveniji, ki je, kot je splošno znano, že zdavnaj prestopila bregove naše države in se razlila v mednarodne vode.

Vlada je tovrstna vprašanja pričakala pripravljena, saj je že 4. januarja na svoji spletni strani (tudi v angleškem jeziku) z obžalovanjem ugotavljala, da se 'nadaljuje širjenje neresnic in zavajanje domače ter tuje javnosti o razmerah na področju svobode medijev pri nas'. Tako je Janša tujim novinarjem, ki so v ponedeljek vrtali vanj glede političnih pritiskov na medije, lahko odgovarjal s tipičnim klišejem, češ "vsaka medalja ima dve plati". V bistvu gre za dokaj korekten odgovor, ki ga glede medijev v Sloveniji nismo najbolj vajeni. Janša pred tujimi novinarji ni mahal s časopisi, s katerimi bi potrjeval zaroto zoper sebe. Na nekaj takega je bilo treba počakati en dan.

Tuje novinarje je v torek zvečer v hotelskih sobah pričakalo presenečenje. Pod vrata jim je nekdo namreč potisnil propagandne mape I FEEL SLOVENIA, v katerih je bil skupek besedil v angleščini z naslovom "Situacija glede medijske svobode v Sloveniji", pripravil pa ga je Urad vlade za komuniciranje (UKOM). Vsa ostala gradiva so tuji novinarji dobili na različnih mestih, po katerih so se v teh dneh gibali, le tega pa pod vrati. Zakaj tako, ni dvoma. Tako se je vladni urad izognil možnosti, da bi ta dokument prišel v roke kakšnemu domačemu predstavniku, na primer novinarju.

V gradivu urada, podpisnik je njegov direktor Anže Logar, vlada seveda tudi tokrat zagotavlja, da ne nadzoruje medijev, ker so slednji v glavnem v rokah holdingov ter velikih podjetij. Poudarijo tudi, da na Janševo vlado s strani novinarjev leti veliko več kritik kot na prejšnjo Ropovo. Zakaj, ni razloženo, v tekstu pa se tudi ne pojavljajo imena akterjev, ki so Janši pomagali zasesti Delo ali pa sprejeti zakon o RTV.

Med gradivom, ki so ga prejeli pod vrata tuji novinarji, najdemo tudi raziskavo "Medijska svoboda in avtonomija v Sloveniji", ki jo je vlada naročila pri fakulteti za uporabne družbene študije (FUDŠ). Nikjer seveda ni navedeno, da je njen naročnik ministrstvo za kulturo in da je med raziskovalci, ki so raziskavo izvedli, tudi Matej Makarovič, sicer član SDS. Poročilo seveda pritrjuje vladi: sicer v Sloveniji obstajajo pritiski na medije, vendar pa podrobnejša analiza "ne kaže na obstoj efektivnih pritiskov s strani aktualne vlade". Pri tem ni nepomembno, da je bila raziskava FUDŠ slovenski javnosti predstavljena 9. januarja, tuji novinarji pa so jo dobili, seveda prevedeno v angleščino, že dan prej. Za koga je bila torej zares naročena in napisana? Direktor Logar jasnih pojasnil ni dal, vztrajal je le, da so "tuji novinarji odprli temo medijske svobode pri nas, zato smo zanje pripravili ustrezno gradivo. To jih pač zanima".

Najbolj pa zbode v oči dokument na dveh straneh. Gre za izbor izjav štirih urednikov oziroma novinarjev, podpisnikov novinarske peticije (gre za izjave Mirana Lesjaka, urednika Dnevnika, Janija Severja, urednika Vest.si, Mateja Šurca, pobudnika peticije in novinarja Radia Slovenija, ter Grege Repovža, urednika Mladine in predsednika Društva novinarjev Slovenije) in pa izjave Stojana Zdolška, člana nadzornega sveta Dela, ter Janeza Markeša, urednika Dela. Iz njihovih izjav, s kirurško natančnostjo izrezanih iz kontekstov, lahko bralec razbere, da pri nas pod Janševo taktirko ni bilo političnih posegov v medije in da so motivi novinarske peticije oportunistični. Navedena Repovževa izjava iz oddaje Vroči stol, 3. decembra 2007, je: "Zdi se mi zanimivo, da se postavlja začetek teh dogodkov v leto 2007; začeli so se zdavnaj prej in to, kar poslušamo danes, je posledica neke popolnoma konfuzne situacije, ki je nastala znotraj hiše Delo." A če bi vladni urad za komuniciranje povzel nadaljevanje izjave, bi tuji novinarji lahko izvedeli, o čem je Repovž res govoril v tisti oddaji. Citat se namreč nadaljuje z naslednjimi besedami: "In drži, kar pravi gospod Frankl: lastnik Dela je za neko obdobje posodil Delo vladi v zameno za spodoben paket delnic Mercatorja. In na podlagi vsega tega, kar se je dogajalo, je danes nastala neka popolnoma konfuzna situacija." Ali pa Lesjakova izjava z dne 20. novembra lani v oddaji Odmevi, ki jo je vladni urad prav tako uvrstil med citate: "Jaz osebno in moji uredniki teh težav nimamo." A v isti oddaji je Lesjak jasno povedal, zakaj kot urednik Dnevnika ni bil zamenjan: "Ostal sem zato, ker je Dnevnik v zasebni lasti. Spremembe so se zgodile v vseh medijskih družbah, v katerih je država direktno kot na RTV ali indirektno kot v Delu ali kakšnih drugih družbah prisotna preko javnih podjetij." Posebno so se na vladnem uradu za komuniciranje potrudili s seciranjem izjave enega od dveh pobudnikov novinarske peticije, Šurca, in sicer z izsekom izjave, ki jo je dal v intervjuju za Primorske novice 23. novembra lani: "Tudi jaz sem podpisal iz solidarnosti. Pod to vlado nisem bil deležen neposrednih pritiskov ali cenzure. Več sem jih doživljal pod prejšnjo, kar je paradoks." Niso pa ob tem navedli vprašanja novinarja, na katero se je nanašala njegova izjava, namreč ali je res, da je večina novinarjev podpisala peticijo iz solidarnosti s tistimi, ki so nenehno pod pritiski, in ne zato, ker bi jih tudi sami doživljali.

Prosili smo Logarja, naj nam pojasni, zakaj so se odločili za manipulacijo z besedami omenjenih novinarjev. Logar vztraja, da pri izsekanih citatih, ki jih je vladni urad namenil tujim novinarjem, ne gre za manipuliranje, temveč za nekaj, "kar so gospodje izjavili in za tem tudi stojijo". In glede načina dostave map? Logarju se to ne zdi nič čudno, napotil nas je kar na osebje hotela in končal: "Meni tudi jutranji časopis potisnejo pod vrata v hotelsko sobo."