Kolumb je bil Srb
Kdo bo zmagal v drugem krogu predsedniških volitev, demokrat Tadić ali radikal Nikolić? Ne prvi ne drugi, ampak Miroslav Mišković!
Miroslav Mišković, lastnik trgovske verige Delta in vrste drugih podjetij, tudi medijskih.
© Stanislav Milojković
Ko je Krištof Kolumb izplul, ni vedel, kam gre. Ko je priplul, ni vedel, kam je prišel. In ko se je vrnil, ni imel pojma, kje je bil.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Miroslav Mišković, lastnik trgovske verige Delta in vrste drugih podjetij, tudi medijskih.
© Stanislav Milojković
Ko je Krištof Kolumb izplul, ni vedel, kam gre. Ko je priplul, ni vedel, kam je prišel. In ko se je vrnil, ni imel pojma, kje je bil.
Torej kot tipičen današnji Srb! Ne glede na to, kako postrani ga Srbi gledajo zaradi njegove radovednosti (za mlajše bralce: med Natovim bombardiranjem leta 1999 je bil najbolj priljubljen grafit na beograjskih ulicah "Krištof, jebala te tvoja radovednost!").
Resnično, v Srbiji danes malokdo dejansko ve, kam odhaja, ko zjutraj zapre hišna vrata. Ali pa kam potem prispe. Kaj šele, da bi vedel, od kod vrača domov. Ne glede na to, ali govorimo o uradniku, pripadniku ostankov delavskega razreda ali trgovcu.
Tako je bilo tudi prejšnjo nedeljo, ko so državljani Srbije dobili priložnost, da obkrožijo ime enega od devetih tekmecev, ki so se potegovali za položaj predsednika države. Uradni poznavalci političnega, socialnega in psihološkega profila Srbov so bili prepričani, da jih niti slaba polovica ne bo prišla volit, oni pa so "že od ranih jutranjih ur hiteli na volišča" in nazadnje jih je glasovalo več kot 61 odstotkov!
Presenečenje je bilo popolno, uradno pa je bilo razglašeno, da je nepričakovano množičen odziv posledica simbioze politične zavesti Srbov in uspešnih predvolilnih strategij kandidatov. A resnični razlog je bil veliko bolj prozaičen.
Zadnja dva dni pred volitvami je bilo številnim imetnikom mobilnih telefonov poslano SMS-sporočilo z opozorilom: kdor ne bo šel na nedeljske volitve, ne bo imel pravice do brezplačne delnice, vredne 1000 evrov, ki naj bi jo vsak polnoleten državljan dobil po lastninjenju Naftne industrije!
Od tod petnajst odstotkov Srbov več na voliščih! Resda malokdo verjame, da delnice bodo, resda povezava z udeležbo na volitvah ni logična, a ker je v Srbiji vse mogoče, pojdimo za vsak primer oddat svoj glas.
O teh SMS-vabah se v javnosti ne govori, v medijih še manj. Razumljivo. Mediji prizadevno služijo političnim in tajkunskim gospodarjem. Tako prizadevno, da celo kritiki Miloševićevega režima pravijo, da je bilo medijske svobode v Slobovem času več kot danes.
Resnično, v Titovem času smo recimo časopise brali med vrsticami, danes pa se v Srbiji bere - med časopisi! Natančneje, skuša brati. Kajti še nikoli ni bilo v trafikah toliko časopisov in še nikoli niso bili tako poceni - od 9 do 15 dinarjev! Pri takšnih cenah niso kriti niti stroški tiskanja, a lastnikom se izdajanje časnikov očitno izplača.
Le da se uradno ne ve, kdo so lastniki! Ti ne želijo, da bi se to vedelo, kar pove dovolj o njih in o razlogih, zaradi katerih tako zapravljajo denar za medijske otročičke. Toda iz vsebine je brez težav mogoče razbrati, kdo so pravi gospodarji. Ni pretirano reči niti, da so za današnje časopise celo nekdanji tovarniški bilteni zgled profesionalizma. Izjema je Politika, čeprav niti ta ni odporna proti pritiskom svojega gospodarja, vlade premiera Vojislava Koštunice.
Zato se javno v Srbiji že več mesecev ni zgodilo nič novega - še naprej isti ljudje govorijo in pišejo isto, isti ljudje jih poslušajo, gledajo in berejo ter ob tem pripominjajo vedno isto. In vse, kar se je reklo in slišalo včeraj, se pozabi enako hitro kot tisto, kar se je včeraj jedlo in pilo, tako da je vedno kakor prvič.
Nič drugače ni bilo v predvolilnih tednih. In lahko je bilo tako, ker so Srbi še vedno politični navijači in ne volivci! Ali si za demokrate ali za radikale, ni stvar presoje in tehtanja, ampak stvar starih strasti, predsodkov in trme. Vse je črno-belo, vse je ali-ali, vedno to izključuje ono ...
V javni Srbiji so vse pomembne besede - izrabljene! Zdaj so prav neobvezujoče in izgovarjajo se brezbrižno, ker Srbi drug drugega že dolgo ne povezujejo več z besedami. In zato so tako rekoč izginile besede, kot so zaupanje, čast, odgovornost, dostojanstvo, ugled ... In če bi bilo res samo pet odstotkov tistega, kar politični akterji v Srbiji in njihovi mediji govorijo in pišejo drug o drugem, in če bi bila Srbija pravna država, bi Srbi v enem dnevu ostali brez večine politikov.
Izrabljeni sta tudi besedi Evropa in Kosovo. Kar 70 odstotkov Srbov si želi v EU, polovica med njimi pa noče niti slišati, da bi jih tja popeljal Boris Tadić. Prav toliko Srbov si želi, da bi bila Srbija v dobrih odnosih z Rusijo, a nikakor ne, dokler se na navezanost na Moskvo sklicuje Tomislav Nikolić.
Kdo bo zmagal v drugem krogu predsedniških volitev 3. februarja, demokrat Tadić ali radikal Nikolić? Ne prvi ne drugi, ampak Miroslav Mišković! Natančno on, lastnik Delte in še polovice Srbije in z vsakim dnem večjega in večjega kosa države.
Če je velika večina Srbov v čem enotna, je v ogorčenih obsodbah Miškovićevega monopola. Čeprav občila v Srbiji o lastniku Delte molčijo ali pa ga hvalijo. In če bi bili Srbi volivci, ne navijači, bi zlahka uvideli, da sta oba, Tadić in Nikolić, naklonjena Miškoviću in ga celo branita pred tistimi redkimi, ki so se ga upali kritizirati. Toda oči in ušesa političnih navijačev tega ne vidijo in ne slišijo.
Če bi bilo drugače, bi Srbi opazili, da so Amerika in njene evropske zaveznice med predvolilno kampanjo bolj pomagale svojemu nasprotniku Nikoliću kot svojemu ljubljencu Tadiću. In ne moremo reči, da je vseeno, ali so tako ravnale nehote ali zato, ker bi jim to, da bi on zasedel predsedniški položaj, olajšalo delo pri priznanju neodvisnosti Kosova.
Prav tako ni nihče opazil, da je Putin z rojstnodnevno čestitko nesebično pomagal Tadiću in ne Nikoliću, čeprav slednji prisega nanj. In seveda ni vseeno, zakaj je ruski predsednik to storil.
Srbi so se naučili prebijati se skozi vsak dan, ne pa tudi skozi življenje. Tako kot Kolumb "oddelajo" en dan za drugim. Zaradi tega so še naprej nespravljivo razdeljeni in med seboj sprti navijači, ne pa volivci občega dobrega. Zato bodo še naprej glasovali, volili oziroma izbirali pa bodo zanje še naprej drugi.