Potočnik v službi velike industrije?

Ena izmed temeljnih zadreg Evropske unije je v dejstvu, da državljani vseh sedemindvajsetih članic malo vedo o njenih glavnih institucijah, kar se odraža tudi v nezainteresiranosti za volitve v bruseljski parlament in nezaupanju v delo Evropske komisije. Njen predsednik, Jose Manuel Barroso, je v sozvočju z drugimi visokimi predstavniki Unije že večkrat poudaril, da bi bilo treba EU približati njenemu prebivalstvu. A javnost ostaja skoraj v celoti izključena iz procesov sprejemanja političnih odločitev, na katere pa imajo po drugi strani zelo močan vpliv predstavniki velike industrije.

V zadnjih letih ni bilo malo razkritij, ki nam omogočajo vpogled v zakulisje delovanja bruseljskih centrov moči - gre za ustaljen vzorec prepletanja korporacijskih interesov s političnimi potezami EU. Enega bolj zgovornih primerov tovrstne simbioze najdemo v Komisiji za znanost in razvoj, ki jo vodi Janez Potočnik. Dvaindvajsetega novembra lani je Komisija predložila Strateški načrt za energetsko tehnologijo, ki naj bi dokončno odprl vrata skupni evropski politiki trajnostnega razvoja. Potočnik je ob tej priložnosti izjavil: "Srečo imamo, da smo vodilni v svetu na področju tehnologij z nizkimi vrednostmi emisij CO2, vendar morajo evropske države učinkoviteje sodelovati, sicer bomo zapravili priložnost in gospodarske koristi prehoda na gospodarstvo, ki temelji na nizkih emisijah CO2, bodo šle v druge roke. Zamisli, ki jih je danes predložila Komisija, bodo Evropi omogočile, da razvije portfelj tehnologij za pridobivanje dostopne, čiste in učinkovite energije z nizkimi emisijami."

V sklopu tega načrta se je Komisija zavezala k izpolnitvi ambiciozne vizije, da bo do leta 2030 proizvodnja biogoriv zadostila 25 odstotkom potreb evropskega cestnega prometa. To vizijo so spisali predstavniki naftnih, avtomobilskih, prehrambenih, gozdarskih ter biotehnoloških korporacij v sodelovanju z nekaterimi raziskovalnimi instituti, ki imajo močne vezi predvsem z naftno in biotehnološko industrijo. Tako so na začetku leta 2005 v svetovalni skupini na visoki ravni, imenovani The Biofuels Research Advisory Council (BIOFRAC), svoje napore združili predstavniki podjetij, kot so Volvo Technology Corporation, Total, PSA Peugeot Citroen, Shell, Neste Oil, Volkswagen AG, Institut Francais du Petrole, European Biodiesel Board, VTT Biotechnology, Sveaskog in drugi. Potočnikova komisija je zagovarjala stališče, da so bili v BIOFRAC imenovani določeni posamezniki na podlagi njihovega strokovnega znanja in ne kot zastopniki svojih podjetij oziroma organizacij. Vendar njihovo dokončno poročilo z naslovom Biogoriva v Evropski uniji. Vizija za 2030 in naprej ne pušča veliko dvomov: "VIZIJA. Leta 2030 Evropska unija pokriva eno četrtino potreb svojega cestnega prometa s čistimi biogorivi. Znaten delež le-teh zagotavlja konkurenčna evropska industrija. (...) Biogoriva so proizvedena s trajnostnimi in novimi tehnologijami; te pa ustvarjajo priložnosti za dobavitelje biomase, proizvajalce biogoriv in avtomobilsko industrijo."

Ta vizija je uradni dokument Potočnikove Komisije. Po njeni objavi junija 2006 se je BIOFRAC razpustil in na njegovem mestu je bila takoj ustanovljena platforma European Biofuels Technology Platform (EBFT). Glavna naloga EBFTP je bila izdelava Strateškega razvojnega načrta, v katerem so določena glavna raziskovalna področja za nadaljnja leta, da bi bila dosežena Vizija 2030. Položaje v vodilnem odboru tehnološke platforme so v dogovoru s Komisijo spet zasedli predstavniki velike industrije in njej naklonjenih institutov, ki si obetajo zaslužke od "nove industrijske revolucije". Od 125 članov petih delovnih teles EBFTP sta samo dva predstavnika nevladnih organizacij. V interni okrožnici iz marca 2007 piše, da je bilo "zagotovljeno ustrezno razmerje med industrijo in raziskovalnimi/javnimi centri z namenom, da se ohrani prevladujoč vpliv industrije v platformi".

Bio lobiranje

Ugledna nevladna organizacija Corporate Europe Observatory (CEO) s sedežem v Amsterdamu, ki spremlja vplive kapitala na institucije Unije, je glede EBFTP protestirala pri Potočniku. Junija lani so prejeli odgovor, v katerem je komisar izpostavil: "Evropske tehnološke platforme so bile ustanovljene kot sredstva za pomoč pri realizaciji Lizbonske strategije. Platforme lahko igrajo bistveno vlogo pri vključevanju potreb industrije v razvojne prioritete unije tako, da pripeljejo skupaj interesne skupine pod vodstvom industrije, da definirajo Strateški razvojni načrt ter predlagajo možne smernice za njegovo izvedbo. To je osnovna logika izza namernega poudarka na zastopanosti industrije v tehnoloških platformah, kot sta BIOFRAC in EBFTP." Gre za popolno odstopanje od prejšnjega stališča Komisije, da so bili k pripravi Vizije 2030 povabljeni posamezniki na osnovi njihovega strokovnega znanja in ne kot predstavniki industrije.

Ena izmed skrb zbujajočih stvari, na katero stavita Vizija 2030 in Strateški razvojni načrt, je tako imenovana druga generacija biomase, iz katerih bi po trditvah EBFTP in Komisije za znanost in razvoj pridobivali boljša ter čistejša biogoriva. Druga generacija biomase dejansko predvideva "nove rastline" oziroma "rastline prihodnosti", torej genetsko spremenjene organizme. "Interes biotehnoloških korporacij ter sorodnih institutov je tu povsem jasen," pravi Nina Holland iz CEO. "Potem ko so potrošniki, se pravi širša javnost, izkazali ostro nasprotovanje GSO-jem, ta podjetja iščejo druge načine, kako uveljaviti svoje dejavnosti na tem področju in jih čim bolje prodati na prostem trgu. Z biogorivi se jim je ponudila priložnost, da vstopijo nazaj v igro skozi zadnja vrata in gensko spremenjene rastline predstavijo kot pridelke za čistejšo energijo v imenu trajnostnega razvoja."

Glavna evropska lobistična organizacija na področju biotehnologije EuropaBio je sodelovala pri načrtovanju Vizije 2030. Njen generalni sekretar Johan Vanhemelrijck je takrat izjavil: "Močno smo si prizadevali za vzpostavitev odličnih delovnih odnosov s Komisijo in naše tesno sodelovanje z EBFTP je eden izmed sadov tega truda." Stvari so tako že v polnem zagonu. Prej omenjena švedska gozdarska korporacija Sveaskog, prek svoje predstavnice Ann-Britt Edfast zastopana v BIOFRAC in vodilnem odboru EBFTP, je solastnik biotehnološkega podjetja SweTree Technologies, ki se med drugim ukvarja z genskim inženiringom dreves z namenom večjega ter hitrejšega pridobivanja biomase. Logično je, da ta drevesa ne bodo za vekomaj ostala v rastlinjakih. "Evropa seveda nima na razpolago zadostnih prostorskih kapacitet za vzgajanje teh rastlin, če naj bo dosežen cilj Vizije 2030. Pridelovali jih bodo v tretjem svetu. Že videne negativne posledice vnašanja novih monokultur v občutljive ekosisteme bodo samo še narasle z napovedano ekspanzijo proizvodnje biogoriv," pravi Hollandova.

Petnajstega januarja 2008 je bil Potočniku poslan javni poziv, pod katerega se je podpisalo več vodilnih nevladnih organizacij, in sicer CEO, Confederation Paysanne Europeenne, Ecologistas en Accion, Friends of the Earth, Transnational Institute ter World Development Movement. V njem so med drugim zapisali: "Medtem ko ne zavračamo nadaljnjih znanstvenih raziskav na področju alternativnih goriv, verjamemo, da so predpostavke, na katere se opira Strateški razvojni načrt, zgrešene v svojih temeljih, kakor tudi, da je bil proces oblikovanja strategije nedemokratičen. (...) EBFTP se dobro zaveda naraščajoče javne zaskrbljenosti zaradi biogoriv in se tako strinja s pomenom trajnostnega razvoja ..., vendar kljub priznavanju trajnostnega pristopa Strateški razvojni načrt ne ponuja nobenega kredibilnega predloga." Osem dni pozneje je kampanja izvajanja pritiska na Komisijo dobila vidne globalne obrise.

Pod izjavo za javnost proti evropski direktivi o obnovljivih virih so svoje podpise dodale organizacije iz Latinske Amerike: Grupo de Reflexion Rural iz Argentine, Salva la Selva iz Ekvadorja in Latin American Network against Monoculture Tree Plantations. Od Evropskega parlamenta in vlad članic Unije zahtevajo uvedbo moratorija za vse načrte v zvezi z nadaljnjo ekspanzijo proizvodnje biogoriv: "Trajnostni kriteriji, ki jih predlaga Evropska komisija, izključujejo vitalne dejavnike, kot so obsežno izkoriščanje vodnih virov, erozija zemlje, ozemeljski konflikti, človekove pravice in delavke razmere."

Iz Potočnikove izjave, objavljene na njegovi spletni strani 22. januarja, je razvidno, da je dobro seznanjen s kritikami na svoj račun. Takole piše: "Danes sem imel zelo zanimiv sestanek s predstavniki EBFTP ... Splošno znano je, da bodo povečano porabo biogoriv morali spremljati tehnološki napredki. Posebno pozornost v pogovoru smo posvetili razmerju med obstoječo, 'prvo generacijo' in prihodnjo 'drugo generacijo' biogoriv, ki so lahko proizvedena z večjo učinkovitostjo, z veliko manj emisijami in iz širšega obsega kmetijskih pridelkov. Naravovarstveni učinek biogoriv je v veliki meri odvisen od različnih proizvodnih poti. Biomasa, uporabljena v gorivih, lahka zmanjša prisotnost toplogrednih plinov, v kolikor jo pridelamo ter izkoriščamo razumno. Njena pridelava je lahko uporabljena za obnovo degradirane zemlje, zmanjšanje erozije in izboljšanje retencije ter kvalitete vode." V nadaljevanju Potočnik še zapiše, da so mu voditelji EBFTP dali jasna zagotovila glede upoštevanja naravovarstvenih skrbi, kot sta biološka raznolikost ter uporaba vode in zemlje.

Obrnili smo se na Komisijo za znanost in razvoj s prošnjo za pojasnila, zakaj je bil nevladni sektor izvzet iz EBFTP in zakaj v tehnološki platformi prevladujejo predstavniki velike industrije. Prejeli smo odgovor, da je bilo pismo organizacije CEO posredovano komisarju Potočniku v vpogled in da bo nanj odgovoril. Že, toda kdaj? Prejšnji četrtek, 31. januarja, je bil v konferenčnem in poslovnem centru Diamant v Bruslju uradno predstavljen Strateški razvojni načrt z udeležbo njegovih glavnih ustvarjalcev. Čeprav so bili na t. i. javno diskusijo tokrat res vabljeni vsi zainteresirani, se člani nevladnih organizacij in civilnodružbenih skupin srečanja niso udeležili in so pred centrom uprizorili protest zoper namere EBFTP in Komisije. Jonas Vanreusel iz mednarodne človekoljubne organizacije FIAN je ob tej priložnosti povedal: "Nesmiselno je, da je komisar za razvoj Potočnik prejšnji teden podprl EBFTP s ciljem zagotovitve 25 odstotkov biogoriv do leta 2030, kar bi povzročilo nadaljnje obsežne okoljske ter socialne katastrofe v državah, kot sta Brazilija in Indonezija, kjer se kmetijske skupnosti in plantažni delavci že soočajo s preselitvami in slabšimi delovnimi razmerami zaradi nedavnega razmaha na področju proizvodnje biogoriv."

Zahtevam po moratoriju za proizvajanje biogoriv se je pridružil tudi posebni poročevalec OZN za pravico do hrane, Jean Ziegler, ki opozarja, da bi bilo nerazumno ob trenutnih svetovnih cenah hrane spodbujati pridelavo prehrambenih surovin v nerazvitih državah, tako da bi jih namesto za prehrano prebivalstva namenjali za energetiko razvitih. "To bi bila popolna katastrofa za tiste, ki stradajo," je prepričan.