Do soglasja s podkupnino?
Vlada želi s financiranjem več milijonov evrov vrednih projektov kupiti soglasje občine Krško za umestitev odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov
Bojan Petan, član lokalnega partnerstva Krško: 'Žalostno je, da so prav krajani, ki živijo blizu jedrskih objektov, obravnavani najbolj nezadovoljivo, zato vse bolj narašča odpor do umeščanja odlagališča.'
© Blaž Šunta
Nobenega dvoma ni, da je gradnja odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov neizogibna. Sedanje skladišče v jedrski elektrarni Krško je bilo zgrajeno kot začasno. Danes je v njem 2300 kubičnih metrov odpadkov, letni prirast pa je povprečno 45 kubičnih metrov, kar pomeni, da bo skladišče polno okoli leta 2011. Nemoteno delovanje elektrarne do konca življenjske dobe leta 2023 in njeno razgradnjo je mogoče zagotoviti le s trajnim odlagališčem. Slovenija primerno lokacijo išče že četrt stoletja. Po zadnjem razpisu Agencije za radioaktivne odpadke (ARAO) sta od dvanajstih predlaganih v igri ostali le dve lokaciji: Vrbina v občini Krško in Vrbina - Gornji Lenart v občini Brežice. Ker postopki v Brežicah vsaj leto dni zaostajajo za postopki v Krškem, je najbolj verjetno, da bo odlagališče zgrajeno v Krškem. Na to se zanaša tudi vlada, saj sicer konec lanskega leta ne bi potrdila šestih protokolov, s katerimi je občini Krško v zameno za odlagališče obljubila 43,6 milijona evrov za izvedbo razvojnih projektov, kot so na primer obvoznica, širokopasovna omrežja ter nova cestna povezava od Krškega do Brežic.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.