izbris, 16 let / Vedeli so, kaj delajo
Zgodovinsko priložnost, da bi vprašanje izbrisanih rešili, smo že zamudili. Slovenija izbrisanim lahko le še postavi spomenik. Kot opomnik, kaj smo jim storili.

Karavana izbrisanih pred stavbo evropskega parlamenta v Bruslju, novembra 2006
© Dare Čekeliš
Zamisel, da bi izbrisanim nekje v Sloveniji, denimo v Argentinskem parku pred ministrstvom za notranje zadeve v Ljubljani, postavili spomenik, je sicer lahko razumljena kot slaba šala, še sploh, če v skladu z aktualnimi smernicami mislimo, da nas morajo spomeniki združevati. A zgodba z osemnajsttisočglavo aglomeracijo posameznikov, ki jih je združila birokracija, je na dobri poti, da jo bo lahko rešil le še spomenik. Ne zaradi sprave ali dosege soglasja, ampak kot opomnik, ki bi ga postavili zato, da ne bi pozabili na krivico, ki smo jo tem ljudem storili v preteklosti. Teden izbrisanih, ko se nanje vsako leto spomnijo različne organizacije, od mednarodnih do kulturnih ali raziskovalnih, že prehaja v tak običaj.