izbris, 16 let / Vedeli so, kaj delajo

Zamisel, da bi izbrisanim nekje v Sloveniji, denimo v Argentinskem parku pred ministrstvom za notranje zadeve v Ljubljani, postavili spomenik, je sicer lahko razumljena kot slaba šala, še sploh, če v skladu z aktualnimi smernicami mislimo, da nas morajo spomeniki združevati. A zgodba z osemnajsttisočglavo aglomeracijo posameznikov, ki jih je združila birokracija, je na dobri poti, da jo bo lahko rešil le še spomenik. Ne zaradi sprave ali dosege soglasja, ampak kot opomnik, ki bi ga postavili zato, da ne bi pozabili na krivico, ki smo jo tem ljudem storili v preteklosti. Teden izbrisanih, ko se nanje vsako leto spomnijo različne organizacije, od mednarodnih do kulturnih ali raziskovalnih, že prehaja v tak običaj.