Od Pirana do Aleksandrije
"Primorske zdrahe" pri ustanavljanju evro-sredozemske univerze
Dr. Marko Pavliha, pobudnik univerze
© Denis Sarkić
Štirim univerzam v Sloveniji naj bi se pridružila še evro-sredozemska univerza s sedežem v Piranu. Osredotočena naj bi bila na podiplomske programe s poudarkom na problematiki Sredozemlja, predavanja pa bodo potekala predvsem v angleškem, francoskem in po vsej verjetnosti arabskem jeziku.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Dr. Marko Pavliha, pobudnik univerze
© Denis Sarkić
Štirim univerzam v Sloveniji naj bi se pridružila še evro-sredozemska univerza s sedežem v Piranu. Osredotočena naj bi bila na podiplomske programe s poudarkom na problematiki Sredozemlja, predavanja pa bodo potekala predvsem v angleškem, francoskem in po vsej verjetnosti arabskem jeziku.
Pobudo za ustanovitev te univerze so dr. Marko Pavliha, Aurelio Juri in mag. Vasja Klavora prvič predstavili na evro-sredozemski parlamentarni skupščini v Kairu marca 2005. V to skupščino medparlamentarnega sodelovanja so poleg poslancev Evropske unije vključeni še poslanci dvanajstih afriških in bližnjevzhodnih držav ter Albanije.
Prejšnjega ministra za znanost in tehnologijo dr. Jureta Zupana zadeva ni posebej navdušila in šele septembra 2006, ko je zamisel podprl tudi premier Janez Janša, je dobila zeleno luč. Posebna skupina je pripravila podlage za ustanovitev in pridobivanje podpore v drugih državah. Od oktobra lani bdi nad projektom posebna skupina evro-sredozemske parlamentarne skupščine in marca letos naj bi na zasedanju v Atenah podprli njeno ustanovitev.
Seveda pa je ta podpora premalo, kajti večina dela je na ramenih Slovenije. Zato je oktobra lani vlada ustanovila zavod EMUNI (Univerzitetni center za evro-sredozemske študije), njegova naloga pa je pripeljati projekt ustanovitve univerze do udejanjenja. Po besedah v. d. direktorice EMUNI dr. Nade Trunk Širca bodo že junija letos podpisali listino o ustanovitvi, vrata za študente pa naj bi odprla v študijskem letu 2009/2010. Projekt je po njenih besedah dobil "mednarodno podporo že lani spomladi, ko je bilo srečanje univerz z evro-sredozemskega območja v Aleksandriji; v Kairu so junija 2007 ministri slovensko pobudo za vzpostavitev evro-sredozemske univerze v Sloveniji vključili v sklepno deklaracijo. Novembra 2007 so zunanji ministri 37 držav evro-sredozemskega območja podprli pobudo. Akademsko podporo so že izrazile univerze iz Španije, Egipta, Madžarske, Turčije, Izraela, Romunije, Maroka, Malte, o sodelovanju se dogovarjamo z univerzami iz Grčije, Češke, Francije, Alžirije, Italije. V Sloveniji so projekt podprli Univerza v Novi Gorici, Univerza v Mariboru, Znanstvenoraziskovalno središče Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Sodelovanje s Centrom EMUNI podpira tudi primorska univerza, sklep o sodelovanju je sprejela na januarski seji senata univerze."
Očitno pa vse vendarle ne teče kot po maslu. Pavliha, tudi predsednik strokovnega sveta EMUNI, opozarja, da bi bilo treba vložiti več energije v usklajevanje pogodbe o ustanovitvi na mednacionalni ravni. "Ta pogodba je bila pripravljena že pred letom in pol, vendar je naši diplomaciji do sedaj ni uspelo tako uskladiti, da bi bila sploh podpisana," opozarja in dodaja, da se lahko le s takšno pogodbo oblikuje pravo "mednarodno univerzo in ne zgolj nacionalno univerzo z mednarodnim pridihom". Pavliho skrbi tudi financiranje projekta, saj se ni mogoče zanašati le na evropske programe, kot sta Tempus in Socrates. Čeprav je pomoč dobrodošla, potrebuje nova univerza zanesljiv vir financiranja. "To je resen problem. Na zadnjem sestanku delovne skupine evro-sredozemske parlamentarne skupščine je tunizijski poslanec malce nonšalantno dejal, da ga sicer fascinira podpora, ki smo jo dobili za projekt evro-sredozemske univerze, vendar pa mu ni jasno, zakaj zanj do sedaj nismo dobili še niti evra. Niti od Evropske unije niti od koga drugega. Razen od slovenske vlade, ki je namenila zagonska sredstva za delovanje Centra EMUNI."
Pavliha se nadeja, da bo z določitvijo mednarodnopravne subjektivitete nove univerze mogoče dobiti večji delež sredstev Evropske unije in drugih ustanoviteljev, a previdnost je zmeraj upravičena. Toda očitno je, da vse razsežnosti nove univerze v slovenskih glavah vendarle še niso čiste. Pojavljajo se različne zamisli o statusu samega Centra EMUNI, saj mora po mnenju ministrstva ostati samostojna institucija, drugi pa se zavzemajo za vključitev v Univerzo na Primorskem. Nataša Gerkeš z ministrstva za visoko šolstvo pravi, da "člani skupine, ki jo je imenovala vlada, tej niso nikoli predlagali, da bi Center EMUNI prišel pod okrilje Univerze na Primorskem. Slovenija je pridobila podporo partnerjev v mednarodni skupnosti za sedež evro-sredozemske univerze v Sloveniji. Ti, skupaj z visokošolskimi partnerji s celotnega evro-sredozemskega območja pričakujejo, da se ustanovi samostojna mednarodna institucija." Tudi dr. Trunkova ni naklonjena vključitvi Centra EMUNI v Univerzo na Primorskem, saj bi "priključitev Centra EMUNI za Univerzo na Primorskem pomenila predvsem dotok novih finančnih sredstev".
Pavliha pa razmišlja o možnosti preoblikovanja Univerze na Primorskem v evro-sredozemsko univerzo. Tej rešitvi naj bi bil po njegovem naklonjen tudi rektor dr. Rado Bohinc, načelno pa jo podpirajo druge slovenske univerze, kajti Univerza na Primorskem je infrastrukturno urejena in dobršen del akreditiranih programov je namenjen sredozemskim študijem. "Edini tehtni očitek, ki sem ga slišal, je, da to ne bi bila več mednarodna univerza, temveč nacionalna, ki bi se prelevila v mednarodno," pravi dr. Pavliha. EMUNI bi se torej lahko preoblikoval v fakulteto za evro-sredozemske študije, postal pridružena članica Univerze na Primorskem, ta pa bi se preimenovala v Evro-sredozemsko univerzo. V njenem sklopu bi se nova fakulteta, nastala iz Centra EMUNI, posebej ukvarjala s podiplomskim študijem vseh članic - tako kot imajo to urejeno tudi na nekaterih drugih univerzah. Za to prelevitev bi morali mednarodni skupnosti zgolj pojasniti, da s takšnim konceptom evro-sredozemske univerze ne dajemo prednosti nacionalni univerzi.
Pavliha je sicer že na prvem sestanku projektne skupine za mednarodno univerzo leta 2006 omenil možnost preoblikovanja Univerze na Primorskem v evro-sredozemsko univerzo, vendar je tedanja rektorica dr. Lucija Čok to pobudo zavrnila. "Zaradi tega se ta pobuda v okviru vladne projektne skupine ni analitično razdelala, niti ni bila posredovana vladi," pravi dr. Trunkova.
"Vsi nas podpirajo in trepljajo po ramenih," pravi dr. Pavliha in opozarja, "da mora Slovenija pohiteti, saj je Francija, denimo, sposobna ta projekt realizirati v hipu."