Na pragu električnega mrka

V kakšnem položaju je trenutno Slovenija, ko gre za zagotavljanje nemotene preskrbe z električno energijo?

Slovenija mora že sedaj uvažati več kot 20 odstotkov porabljene električne energije. Primanjkuje ji približno 500 do 700 megavatov moči. Dejanska rast porabe, ki jo Resolucija o nacionalnem energetskem programu predvideva pri okrog poldrugem odstotku na leto, je nekajkrat višja. V 10 do 15 letih se lahko tako poraba za polovico poveča. Rast porabe se bo verjetno v prihodnjih letih umirila pri nekje 3 ali 2,5 odstotka, nato pa bo, seveda z ustreznimi ukrepi vlade glede učinkovite rabe energije, ki so tukaj ključni, začela postopno padati. A dokler bo v gospodinjstvu račun za elektriko manjši od računa za mobilni telefon, bo to težko.

In kje so glavni razlogi za to stanje?

To, da se zaradi podcenjene napovedi v resoluciji 15 let ni gradilo praktično nič. Trenutno se gradijo le hidroelektrarne na spodnji Savi, vendar 20- do 30-megavatne elektrarne, ki zaradi postopne in časovno zamaknjene vključitve v sistem komaj pokrivajo porast porabe, res ne morejo rešiti velikega primanjkljaja moči. Drugi razlog pa je ta, da želi vsak novi minister na novo organizirati elektrogospodarstvo, kar potem ovira zaposlene pri normalnem delu pri načrtovanju izgradnje sistema.

Nujno je torej potrebna gradnja novih elektrarn. Kje?

Umestitev velikega energetskega objekta skladno z današnjimi okoljevarstvenimi in družbenimi standardi je lahko velik problem, zato so obstoječe energetske lokacije zelo dragocene. Za zdaj se za izgradnjo nove, plinske elektrarne ponuja le lokacija v Kidričevem, čeprav o njej še ni dokončne odločitve. Zato je treba čim bolje izkoristiti že obstoječe objekte. Nujno je potreben 6. blok TE Šoštanj, TE Trbovlje je treba posodobiti in razširiti, nujen je tudi drugi blok JEK.

Pa tretji blok?

Tudi to bo prišlo v poštev, brez skrbi, in to prav hitro. Že danes bi bilo pametno razmišljati o podvojitvi načrtovane moči predvidenega drugega reaktorja.

Se vam ne zdi gradnja dodatnih blokov termoelektrarn glede na obremenjevanje okolja sporna?

Premoga naj bi bilo na svetu še za nadaljnjih 400 let in brez njega pač ne bo šlo. Treba bo samo poskrbeti za izpuste toplogrednih plinov. Obremenitvi okolja se sodobne termoelektrarne uspešno upirajo s čistilnimi napravami - tehnologija za čiščenje izpustov obstaja, samo draga je. Ampak energija bo dražja tako ali drugače.

Kako pa dobiti denar za vse naložbe?

Elektrogospodarstvo je industrija, ki se lahko financira sama, a je že davno postala samopostrežba za politiko. Če je država Holdingu Slovenske elektrarne 10 let zaporedoma pobirala dobiček, ga mora zdaj nekaj dati nazaj, da ga je mogoče nameniti za investicije. Ker pa je denar iz proračuna težko dati, se potem pojavijo ideje o prodaji elektrarn. Potem pa država sploh ne bo imela dotoka od dobičkov. Ni treba, da država financira gradnjo novih zmogljivosti, samo dobičke iz dejavnosti naj pusti v podjetjih, ta pa jih lahko uporabijo za gradnjo novih zmogljivosti.

Kaj pa, če bi gradnjo prepustili tujim investitorjem oziroma gradili s pomočjo javno-zasebnega partnerstva?

Saj vidite, kako je pri nas z razdeljevanjem poslov zasebnikom. Vse gre po nepreglednih merilih, korupcije nihče ne nadzoruje. Poleg tega je cilj vsakega zasebnika oplemenititi svoj vložek in pri tem se ne bo oziral na oskrbo s kakovostno energijo v Sloveniji. Tuji investitor bo gledal na dobiček in se ne bo menil za mnenje naše vlade, celo upravičeno bo iztožil svoj dobiček, če ga bo ovirala z diktiranimi nižjimi cenami.

Kolikšen del potrebe po energiji bi lahko zmanjšali z racionalizacijo porabe?

Na kratki rok mogoče za nekaj odstotkov. Največji problem so motorna vozila, kjer bi se dalo hitreje doseči večje učinke. Tam smo priča malodane metanju energije skozi okno, še posebej v primeru mestnih terencev, tako imenovanih SUV-jev. Tudi bloki, ki jih zdaj na veliko gradijo, velikokrat niso primerno izolirani, pri novogradnjah pa bi lahko uvedli tudi cenejše ogrevanje in hlajenje s spodbujanjem lokalne soproizvodnje elektrike, toplote in hladu. Vsaka investicija v energetsko bolj učinkovite naprave in objekte nekaj stane, zato bi jih mora vlada posebej spodbujati.

Kolikšen delež pa lahko k zadostni proizvodnji energije prispevajo obnovljivi viri energije, kot sta sonce in veter?

To je stvar na dolgi rok. S temi viri za zdaj ne dosežemo veliko, s fotovoltaičnimi elektrarnami niti megavata. Potrebujemo pa stotine megavatov. Seveda pa je treba razvijati nove tehnologije in zajemati čim več energije, tako sončne kot vetrne, ne pa se obnašati kot na primer pri Volovji rebri.

Menite, da je v tem primeru država ravnala narobe, ko je popustila okoljevarstvenikom?

Tam bi morali določiti rezervat in analizirati vse živalstvo in rastlinstvo znotraj določenega območja. Nato bi morali zgraditi manjše število turbin in po treh letih obratovanja pogledati, koliko orlov se je zaletelo, koliko žužkov je pobegnilo in koliko cvetlic je prenehalo rasti tam. Na tej podlagi pa bi se lahko naprej argumentirano pogovarjali, ali bomo gradili nove vetrne turbine.

Dajete prednost zanesljivi preskrbi z energijo ali varstvu okolja?

Oba vidika sta pomembna in ju je treba vedno upoštevati. Vendar pa je popolno nasprotovanje gradnji novih objektov neodgovorno, kot ni mogoče prepovedati gradnje cest, stanovanj in hiš, ki prav tako onesnažujejo ali kvarijo pristno naravno okolje. Kako bi bilo, če bi nasprotnikom izgradnje elektrarn na obnovljive vire prvim odklopili elektriko, ko pride do pomanjkanja? Najbrž bi se izgovarjali na človekove pravice in zahtevali napajanje. Pravice do električne energije da, dolžnost zagotoviti potrebno kakovostno električno energijo pa drugim na rame.

So odklopi elektrike res realna možnost?

To je mogoče, lahko tudi že prihodnje leto. Na to kaže energetska ocena EU, ki Slovenijo opozarja, da lahko leta 2010 pričakuje potrebo po zmanjševanju porabe, kar je milejši izraz za redukcije. Zaradi zastarele resolucije trenutno ni pravne podlage za začetek aktivnosti za izgradnjo nekaterih prepotrebnih energetskih objektov, med drugim tudi daljnovodne povezave Slovenije z Madžarsko, pri čemer sosednja Hrvaška gradi že drugi tak vod. Pogosto lahko vidimo, da je odpor javnosti do izgradnje energetskih objektov, kot je npr. plinski terminal, spodbujan s strani politike in utemeljen z nepopolnimi ali zavajajočimi trditvami lokalne politike o vplivih na okolje. Vsi se moramo zavedati, kam vodijo zavrnitve izgradnje cenovno ugodnih in ekološko sprejemljivih virov: v bistveno višje cene energije ali pa redukcije. V Evropi presežkov energije že sedaj ni. Če ne morete dobiti energije od nikoder ali pa jo dobite za nesprejemljivo ceno, kaj pa naj bi elektrodistribucija naredila? Plačala 100-krat večjo ali še višjo ceno na trgu, kot so jo plačevali ob energetski krizi v Kaliforniji? Redukcije so realna možnost. In to po opozorilu EU že leta 2010, po mojem pa lahko še prej!

Kako je liberalizacija trga vplivala na razmere v Sloveniji?

Liberalizacija je povzročila, da smo se namesto z načrtovanjem izgradnje novih zmogljivosti in racionalizacijo porabe, kot že ničkolikokrat, ukvarjali z reorganizacijo elektroenergetskega sektorja. Sicer pa deregulacija trga pravzaprav zahteva večjo regulacijo, več pravil, zato ker model trga, ki smo ga vzpostavili, ni dober. Ni pa dober zato, ker ne daje zadostnih signalov ali spodbud za gradnjo novih proizvodnih in prenosnih zmogljivosti. Sistemski operater in Agencija za energijo bi morala nadzirati te potrebe, vendar sta brezzoba, ker nimata izvršne moči, in bi morala za izvedbo teh nalog dejansko poskrbeti država, tj. resorni minister.

Se vam zdi, da je zdajšnja vlada poslabšala razmere?

Že prejšnja vlada ni na področju gradnje naredila nič, razen da je začela graditi elektrarne na spodnji Savi. Zdajšnja pa samo nadaljuje že začeti projekt in nič drugega. Naslanja se na ReNEP, ki predvideva nekajkrat nižjo rast porabe, kot je dejanska. To povzroča silne probleme v obratovanju omrežja in samo strokovnjakom v obeh proizvodnih stebrih se imamo zahvaliti, da se nam to še ne pozna pri dobavi elektrike, strokovnjakom na Elesu (Sistemski operater) pa, da se sistem ne sesuje pri vedno pogostejših razpadih, ki jih povzročata trg in izraba v preteklosti zgrajenega prenosnega omrežja do meja zmogljivosti.

Kaj pa vladno upravljanje Holdinga SE?

Holding je imel doslej velike dobičke, ki jih je bila deležna vlada. Zdaj so nastavili novega direktorja in kaže, da je podjetje zašlo v nepotrebne težave. Najboljši kadri bežijo. Vlada zamenjuje direktorje le po pripadnosti svojim strankam namesto po njihovi sposobnosti. Še komunistu Deng Xiaopingu je bilo jasno, da je vseeno, ali je mačka bela ali črna, dokler pridno lovi miši. Med strokovnjaki se pojavlja občutek, da si vlada s takšnimi ukrepi želi zmanjšanja moči ali celo uničenja holdinga HSE.

Kako ocenjujete oblikovanje drugega slovenskega energetskega stebra okoli JEK?

Proizvodna podjetja v EU kupujejo vsako tuje - sicer predvsem na vzhodu - podjetje, ki ga lahko, da bi bila čimvečja, močnejša, da bi se ob morebitnih izpadih lahko bolj prilagodila dogajanju na trgu in bi ga po možnosti tudi usmerjala s svojo tržno močjo. Mi pa smo razdelili okrog 3000 MW instalirane moči na dve podjetji. To je moč praktično treh serijskih jedrskih agregatov, kar je glede na konkurenco na evropskem trgu komaj za eno majhno podjetje in zato majhna ribica.