Ali res nihče ne bo plačal več?

Davčna uprava je minuli teden na domove davčnih zavezancev poslala prvih pol milijona dohodninskih odločb za leto 2007. To je leto, v katerem je prvič veljal novi zakon o dohodnini, na podlagi katerega so bili uvedeni trije namesto petih davčnih razredov, odpravljeni sta bili 2- in 4-odstotna olajšava, prva za različne namene, druga za reševanje stanovanjskega problema, zavezancem pa po novem ni treba niti pošiljati niti izpolnjevati dohodninskih napovedi, saj vse to namesto njih opravi država, ki jim pošlje samo informativni izračun s položnico za morebitno doplačilo.

Prvi podatki kažejo, da bo moralo letos dohodnino doplačati več zavezancev kot lani. Seveda pa doplačilo nikakor nujno ne pomeni tudi večjega plačila dohodnine v primerjavi z letom prej. Doplačilo namreč lahko pomeni le, da je delodajalec med letom od plače odvajal manjšo akontacijo dohodnine od potrebne. Trditev ministrstva za finance, da je zato število zavezancev, ki so med letom brezobrestno kreditirali državo, manjše, je v izhodišču točna. Na ministrstvu sicer izpostavljajo, da je v prvi pošiljki dohodninskih odločb "prišlo do neenakosti med vračili in doplačili, saj je šlo večinoma za zavezance, ki niso uveljavljali vzdrževanih družinskih članov". Zagotavljajo, da bodo na koncu vračila in doplačila bolj izenačena.

Za razsodbo o tem, kolikšna je letošnja dohodnina v primerjavi z lansko, je potrebnega nekaj računanja. Najnižja stopnja obdavčitve v novem sistemu ostaja pri 16 odstotkih, pri čemer v ta razred pade vsak, ki ima mesečno bruto plačo do približno 1000 evrov. V ta razred po podatkih iz lanskega septembra pade približno polovica davčnih zavezancev. Še lani je bila najvišja bruto plača, ki je še pomenila najnižji dohodninski razred, 850 evrov, torej je v najnižji razred v prejšnjem sistemu padlo približno 10 odstotkov manj zavezancev.

Naslednja stopnja v novem sistemu je 27-odstotna. Sem spadajo vsi, ki so lani zaslužili med približno 1000 in 1800 evri bruto na mesec. Takih je približno 25 odstotkov in ti so prej večinoma padli v 33-, nekaj pa tudi v 37-odstotni razred. Tudi tu je torej na prvi pogled treba po novem sistemu plačati manj. Najvišji razred, v katerega po novem dohodninskem sistemu pade ostala četrtina, pa je 41-odstotni. V najvišji razred po novem spadajo vsi z bruto mesečno plačo nad 1750 evrov, torej del tistih, ki so prej spadali v 37-, in vsi tisti, ki so padli v 41- in 50-odstotni razred. Na prvi pogled so torej na slabšem samo tisti, ki morajo po novem sistemu plačevati 41-odstotno dohodnino, prej pa so bili obdavčeni po 37-odstotni stopnji. To razliko je država sicer nekoliko pokrila z zvišanjem splošne olajšave za približno 300 evrov, na 2800 evrov. Nobenega dvoma pa ni, da so z novim sistemom nominalno največ pridobili tisti, ki so prej plačevali 50-odstotno dohodnino, zdaj pa se jim je stopnja znižala za kar 9 odstotnih točk. Ti so po prepričanju poslanca SD Milana M. Cvikla dobili "darilo v višini približno 4500 evrov". Vodja poslanske skupine Zares Matej Lahovnik opozarja, da je prag za najvišjo stopnjo obdavčitve občutno prenizek. "Enako je obdavčen nekdo, ki ima mesečno 2000 ali 3000 evrov bruto dohodka, in nekdo, ki ima nekaj deset milijonov evrov dohodka."

Problem odprave olajšav

"Z odpravo olajšav plačujejo več tisti z do 950 evrov bruto mesečnega dohodka in tisti med 2500 in 6500 evrov bruto mesečnih dohodkov," je izračunal Cvikl. Ali njegove navedbe držijo? Pri nižjih plačah naj bi šlo za nekaj deset, pri višjih pa za nekaj sto evrov. Prejšnji sistem dohodnine je namreč zavezancu dajal možnost uveljavljanja 2-odstotne olajšave za različne namene (npr. zdravje, izobraževanje) in pa 4-odstotne olajšave za reševanje stanovanjskega problema. Teh olajšav zdaj ni več in zaradi tega bodo nekateri dejansko plačali več, kot bi po starem sistemu. V Socialnih demokratih so izračunali, da bo takih 104 tisoč, na finančnem ministrstvu pa govorijo o številki 9 tisoč. Zakaj taka razlika? Cvikl pojasnjuje, da je število 104 tisoč število zavezancev, ki so lani uveljavljali obe zdaj odpravljeni olajšavi. Na finančnem ministrstvu pa odgovarjajo, da "davčni zavezanci z razmeroma nizkimi dohodki v letu 2006 niso mogli dejansko izkoristiti vseh olajšav in uveljavljati celotnega zmanjšanja davčne osnove in hkrati uveljaviti še olajšave za vzdrževane družinske člane". To pa zato, ker za izkoriščenje vseh možnih olajšav niso imeli dovolj visoke davčne osnove.

Predstavniki ministrstva so sicer ob predstavitvi dohodninske reforme zagotavljali, da "nihče ne bo plačeval več dohodnine". Vendar pa to ni res. Izračuni dejansko pokažejo, da bodo ljudje z bruto mesečnimi dohodki med približno 2700 in 6500 evri, ki so za leto 2006 med drugim lahko uveljavljali olajšave do šest odstotkov, plačali več dohodnine. Po septembrskih podatkih statističnega urada o dohodkih prebivalstva spada v ta razpon bruto plače približno 5 odstotkov zaposlenih. Če pa upoštevamo, da vsi v tem razponu prej niso uveljavljali olajšav, se odstotek oškodovanih v novem dohodninskem sistemu še nekoliko zmanjša. Če torej povzamemo: večina zavezancev bo res plačevala manj, najbolj so pridobili najbogatejši, največ pa so izgubili zavezanci v višjem srednjem razredu, zlasti tisti, ki imajo stanovanjske kredite, za katere ne morejo več uveljavljati olajšave.

Po Cviklovem prepričanju je problem v tem, da je novi sistem oškodoval prav tiste, ki so odgovornost za reševanje svojega stanovanjskega problema vzeli v svoje roke in se zadolžili, tudi z mislimi na dodatno dohodninsko olajšavo, ki je bodo na ta način deležni. "Cela filozofija dohodnine je, da se zavezancu z olajšavami da nekakšen vzvod, da se lahko sam odloči, kako bo razpolagal z določenim delom dohodnine namesto države."