jugoslavija / The End

Okoli treh popoldne na vogalu Bulvarja revolucije in Prote Mateja, pri pravni fakulteti gneča, kakršne ne pomnim; množica v desetih kolonah, po vsej širini ulice, se bliža zvezni skupščini; otroci, matere, očetje, študenti, upokojenci, veliko se jih je že pripravilo na solzivec, čez obraz zavezani robci, za vsak primer šali. V zraku je, ne zajebavam se, čutiti nekaj nenavadnega; prvič imamo vsi vtis, da je to The End za Miloševića in da ni umika. Bliže ko smo skupščini, bolj dramatično je; ob robu ulice nanizani parkirani avtobusi, na strehah avtobusov na stotine ljudi, nekaj tovornjakov iz Čačka in Užic, na tovornjakih ljudje z dvignjenimi pestmi, prihajajo tudi rudarji iz Kostolca, prijatelj iz Ivanjice pripoveduje, da je župan Čačka Velimir Ilić vodil skupino, ki je z bagerjem na čelu prebila policijske blokade in vozila MNZ pometala v bližnje kanale. Od njega slišim, da številni policisti slačijo uniforme in se objemajo z demonstranti.