bušiji / Naravne reakcije
Bush ignorira domači terorizem, nad svoje domače kritike pa je voljan poslati celo vojsko
Marcel Štefančič
MLADINA, št. 30, 31. 7. 2002

Bush v Fort Drumu
V mestecu Smithfield (Severna Karolina) so nedavno aretirali 39-letnega Charlesa Roberta Barefoota, člana zloglasne organizacije Ku Klux Klan, ki je pripravljal bombni atentat na šerifa, njegov štab, sodišče in zapor. Policija je v njegovem stanovanju našla dve bombi, kopico najrazličnejšega orožja in material za izdelavo peklenskih strojev. Z eno besedo, v spregi s kompanjoni, prav tako klanovci, je načrtoval teroristični napad - napad na Ameriko, na srčne stebre Amerike, na šerifa, sodišče in zapor. So bushiji dvignili vik in krik, razglasili izredno stanje in začeli z ruvanjem, puljenjem in trebljenjem "celic" Ku Klux Klana? So razglasili nacionalni alarm? So razširili "protiteroristično kampanjo"? Ne, nič se ni zgodilo. Bush ni trznil. Nobenega govora. Ashcroft pa tudi ni prekinil TV programa, da bi Ameriki in svetu sporočil, da so prijeli tipa, ki je v srcu Amerike načrtoval teroristični napad. Bushiji so pogledali stran. Kot da ni nič. Sploh pa, le zakaj bi gledali tja, v jebeni Smithfield - saj gre le za Ku Klux Klan, rasistično, fundamentalistično organizacijo, huh, del ameriške folklore. Ne, to načrtovanje terorističnega napada na Ameriko se ni kvalificiralo za veliko, nacionalno, medijsko zgodbo. Prej narobe - zgodba je utihnila, še preden je odprla usta. Nekaj zelo podobnega se je nedavno odvrtelo v Inglewoodu (Los Angeles), ko je policaj Jeremy Morse pretepel uklenjenega črnca, 16-letnega Donovana Jacksona - aretirali niso policaja, ki je trpinčil črnca, ampak tipa, ki je to z videokamero posnel! Kobajagi zaradi starih grehov. Okej, posnetke brutalnega policijskega znašanja nad vklenjenim črncem so TV mreže resda vrtele tako strastno, tako bombastično in tako pogosto, kot da se spet ruši WTC, kot da je Osama bin Laden spet poslal kako kaseto ali pa kot da spet ubijajo novinarja Daniela Pearla, toda sama zgodba in "ogorčenje javnosti" sta kmalu dobila spin - tarča "zgrožene, zaskrbljene javnosti" na lepem ni bila več policijska brutalnost, povsem očitno gnana z rasnim sovraštvom in nestrpnostjo, fundamentalističnim humusom, na katerem običajno temeljijo teroristični napadi, ampak sam Donovan Jackson, njegovi starši, njegov odvetnik in humanitarne organizacije, ki so jih začeli vsi povprek svariti, da naj ne delajo prevelikega cirkusa in da naj ne napihujejo rasnega podtona, ker bi lahko izzvali medrasne izgrede, kakršni so leta 1992 - ja, natanko pred desetimi leti - sledili policijskemu trpinčenju Rodneyja Kinga. Zgodba je kmalu zatem utihnila. Presahnila. Zreducirali so jo na raven male, tabloidne senzacije, ki je za hip ali dva popestrila medijsko ponudbo in zasenčila monotono zgodbo o deliktih korporativne Amerike. V principu je ostala nekaj lokalnega - hja, tako kot zgodba iz Smithfielda.
Marcel Štefančič
MLADINA, št. 30, 31. 7. 2002

Bush v Fort Drumu
V mestecu Smithfield (Severna Karolina) so nedavno aretirali 39-letnega Charlesa Roberta Barefoota, člana zloglasne organizacije Ku Klux Klan, ki je pripravljal bombni atentat na šerifa, njegov štab, sodišče in zapor. Policija je v njegovem stanovanju našla dve bombi, kopico najrazličnejšega orožja in material za izdelavo peklenskih strojev. Z eno besedo, v spregi s kompanjoni, prav tako klanovci, je načrtoval teroristični napad - napad na Ameriko, na srčne stebre Amerike, na šerifa, sodišče in zapor. So bushiji dvignili vik in krik, razglasili izredno stanje in začeli z ruvanjem, puljenjem in trebljenjem "celic" Ku Klux Klana? So razglasili nacionalni alarm? So razširili "protiteroristično kampanjo"? Ne, nič se ni zgodilo. Bush ni trznil. Nobenega govora. Ashcroft pa tudi ni prekinil TV programa, da bi Ameriki in svetu sporočil, da so prijeli tipa, ki je v srcu Amerike načrtoval teroristični napad. Bushiji so pogledali stran. Kot da ni nič. Sploh pa, le zakaj bi gledali tja, v jebeni Smithfield - saj gre le za Ku Klux Klan, rasistično, fundamentalistično organizacijo, huh, del ameriške folklore. Ne, to načrtovanje terorističnega napada na Ameriko se ni kvalificiralo za veliko, nacionalno, medijsko zgodbo. Prej narobe - zgodba je utihnila, še preden je odprla usta. Nekaj zelo podobnega se je nedavno odvrtelo v Inglewoodu (Los Angeles), ko je policaj Jeremy Morse pretepel uklenjenega črnca, 16-letnega Donovana Jacksona - aretirali niso policaja, ki je trpinčil črnca, ampak tipa, ki je to z videokamero posnel! Kobajagi zaradi starih grehov. Okej, posnetke brutalnega policijskega znašanja nad vklenjenim črncem so TV mreže resda vrtele tako strastno, tako bombastično in tako pogosto, kot da se spet ruši WTC, kot da je Osama bin Laden spet poslal kako kaseto ali pa kot da spet ubijajo novinarja Daniela Pearla, toda sama zgodba in "ogorčenje javnosti" sta kmalu dobila spin - tarča "zgrožene, zaskrbljene javnosti" na lepem ni bila več policijska brutalnost, povsem očitno gnana z rasnim sovraštvom in nestrpnostjo, fundamentalističnim humusom, na katerem običajno temeljijo teroristični napadi, ampak sam Donovan Jackson, njegovi starši, njegov odvetnik in humanitarne organizacije, ki so jih začeli vsi povprek svariti, da naj ne delajo prevelikega cirkusa in da naj ne napihujejo rasnega podtona, ker bi lahko izzvali medrasne izgrede, kakršni so leta 1992 - ja, natanko pred desetimi leti - sledili policijskemu trpinčenju Rodneyja Kinga. Zgodba je kmalu zatem utihnila. Presahnila. Zreducirali so jo na raven male, tabloidne senzacije, ki je za hip ali dva popestrila medijsko ponudbo in zasenčila monotono zgodbo o deliktih korporativne Amerike. V principu je ostala nekaj lokalnega - hja, tako kot zgodba iz Smithfielda.
Bushev tematski park
Da veljajo rasistični napadi za nekaj povsem nekontroverznega, ne preseneča - Busheve administracije namreč domači, ameriški terorizem sploh ne zanima. Kje neki! Jeb Bush, guverner Floride, je te dni na veliko veselje skrajno desne Kubansko-ameriške nacionalne fondacije za novega člana floridskega vrhovnega sodišča imenoval Raoula Cantera III, vnuka Fulgencia Batiste, nekdanjega zloglasnega kubanskega diktatorja, in sina obveščevalca v Batistinem Uradu za zatiranje komunistične dejavnosti, znanega po mučenju in likvidacijah. Raoul Cantero III je kakopak znan po nečem drugem: po eni strani po tem, da fanatično nasprotuje abortusu, po drugi pa po tem, da fanatično podpira Orlanda Boscha, po njegovih kriterijih "kubanskega patriota", po vseh drugih kriterijih internacionalnega terorista, ki mirno živi na Floridi... ki je leta 1968 v Miamiju z bazuko napadel poljsko ladjo, ki naj bi odplula v Havano... in ki je še vedno osumljen, da je leta 1976 pri Barbadosu razstrelil kubansko potniško letalo (v Venezueli so ga zaprli in potem po nekaj letih izpustili). Kaj to pomeni? Da je po kriterijih dinastije Bush tip, ki promovira terorizem, idealen za vrhovnega sodnika? Razumete, ne - koga briga domači terorizem! Ni čudno, da je pravosodni minister John Ashcroft za "pomembno ameriško zmago v boju proti terorizmu" razglasil obtožnico, ki 21-letnega Johna Walkerja Lindha, "ameriškega Talibana", bremeni le še v dveh točkah - prvič, Talibanom je nudil usluge, in drugič, kot talibanski vojak je nosil orožje. Vse ostale obtožbe (da je terorist, da je delal za al-Kajdo, da je ubijal Američane), zaradi katerih so ga bushiji ob prijetju razglašali za "pošast" in mu napovedovali smrtno kazen, so zavrgli.
Ko domači teroristi v zrak vržejo kako pro-choice kliniko, ki se ukvarja z načrtovanjem družine, se nihče ne pretegne s preiskavo. Sled se ponavadi hitro izgubi. Ni dokazov. Obtožnica obvisi. Preiskava se ustavi. Podobno kot se je preiskava ustavila v primeru antraksa. Se še spomnite razvpitega antraksa? Ko je udaril Ameriko in ubil 5 ljudi, so to razglasili za biokemični teroristični napad brez primere - in ga pripisali najprej al-Kajdi, potem pa Iraku. Toda ko se je kasneje, ko je bil Afganistan le še ground zero, izkazalo, da antraks ni niti bin Ladnov niti Sadamov, ampak ameriški, in da sled tudi zares vodi v Ameriko, je preiskava hitro izgubila volumen. Bushiji antraksa niso več omenjali. No, ko se je izkazalo, da sled vodi v laboratorije ameriške vojske, v dokaj kaotični, nepregledni Fort Detrick (U.S. Army Medical Research Institute of Infectious Diseases), pa je začela preiskava na lepem izgubljati tako smer kot fokus: četudi je bilo jasno, da je z antraksom na tovrsten način sposobno rokovati le 50 sedanjih ali pa bivših uslužbencev Fort Detricka in da sled nedvoumno vodi v Fort Detrick, specifično, k eks uslužbencu Fort Detricka, ki ga je William Kristol, kolumnist New York Timesa, imenoval "Mr. X", in ki je bil že dvakrat vpleten v pošiljanje pisem z lažnim antraksom (hotel je opozoriti na nevarnost antraksa in motivirati vladno financiranje raziskovanja antraksa!), je FBI preiskavo na lepem razširil na celo Ameriko, kot da bi hotel vse skupaj zamegliti in se na vsak način izogniti aretaciji glavnega osumljenca, "gospoda X", okej, dr. Stevena Hatfilla, ki se je izšolal pri zelenih beretkah in služboval pri dveh aparthajdsko-rasističnih režimih, rodezijskem in južnoafriškem. Ha!
Nič, preiskava je bazično pogledala stran. Da je masivna, "druga največja", zagotavlja FBI, toda hej, zakaj potem ne primejo militantnega, fundamentalističnega desničarja, ki je na dlani?! Saj res, zakaj ga ne primejo? Oh, iz banalnega razloga: ta aretacija bi bila preveč "kompleksna". Bolje rečeno, povzročila bi prehudo in preveč zoprno kolateralno škodo. Recimo, lahko bi se izkazalo, da v ameriških vojaških laboratorijih izdelujejo tudi ilegalna biokemična orožja. Mučno, ne. Lahko bi se izkazalo, da so bili napadi z antraksom politično motivirani - ne pozabite, da sta bila med napadenimi tudi demokratska senatorja, Tom Daschle in Patrick Leahy, in da je ultra patriotski "Mr. X" povsem očitno dobro povezan z vojaško-industrijskim kompleksom in varnostno-obveščevalnimi krogi. Srhljivo, ne. In seveda, lahko bi se izkazalo, da je v "shemo" vpleten tudi del Busheve administracije, navsezadnje, uslužbencem Bele hiše so cipro, zdravilo proti antraksu, razdelili že štiri tedne pred "izbruhom" antraksa, kar je potrdila tudi Bela hiša in kar pomeni, da je Bela hiša pričakovala napad z antraksom - ali pa je zanj morda celo vnaprej "vedela". Kako banalno. Ergo: FBI-jeva masivna preiskava domačega terorizma izgleda le kot masivno prikrivanje in masivno ignoriranje domačega terorizma. No, pravica je resda slepa, toda kljub vsemu poetična: evakuirano floridsko stavbo medijske korporacije American Media Inc, v kateri se je pojavila prva doza antraksa (in pokončala Boba Stevensa, fotourednika tabloida The Sun), bo namreč zdaj odkupila ameriška vlada. S tem bo krog sklenjen. In kaj bo vlada počela s to apokaliptično kontaminirano stavbo? Kdo ve. Fantje iz Fort Detricka jo bodo lahko očistili in sanirali - lahko jo bodo spremenili v naravni laboratorij ali pa v lunapark, v konkurenco floridskemu Disney Worldu. Le zakaj ne? Eden izmed šefov Nacionalne varnostne agencije (NSA), ki je v času pred 11. septembrom hudo zatajila in al-Kajdo povsem spregledala, hja, podobno kot FBI in CIA, bo 5. avgusta itak postal dr. Eric Haseltine, eden izmed dosedanjih šefov studia Disney, specifično, šef Disneyjeve tajne enote Walt Disney Imagineering, specializirane za high-tech "čudeže" (tematski parki, interaktivna TV, DisneyQuest ipd.). Zdaj bo prebijal "teroristične" šifre. Ni kaj, "vojna proti terorju" postaja entertainment - Bushev tematski park.
Let's get Saddam!
A po drugi strani, na Floridi se je vse začelo. Ne le antraks - na Floridi se je začel tudi Bush, jasno, z volilno goljufijo, ki je bila, kot veste, dvofazna. Najprej - pred volitvami - je floridska volilna komisija, ki jo je vodila Katherine Harris, državna sekretarka in šefica Busheve floridske predvolilne kampanje (!), s spiska volilcev izločila kakih 80.000 oseb, kobajagi kaznjencev, aktualnih in bivših, ki po floridski zakonodaji nimajo volilne pravice, kar je bil čisti nateg (večina jih ni bila nikoli obtoženih niti osumljenih česa, kaj šele obsojenih!, v glavnem pa je šlo za volilce iz demokratskega bazena, se razume), potem - po volitvah - pa so Bushevi križarji brez sramu in pučistično ustavili štetje volilnih glasov. Glede na kataklizmične zdrahe korporativne Amerike, glede na vpletenost Busheve administracije in glede na vse hujše konflikte interesov se je kakopak zanimivo vprašati, kje so vsi ti ljudje, ki so orkestrirali floridski volilni puč, ki so ustavili štetje in ki so v Belo hišo pripeljali malega Busha? Uganili ste, več kot 50 jih službuje v Beli hiši, bodisi v vlogi najrazličnejših Bushevih svetovalcev, posebnih asistentov, pravnikov, direktorjev oddelkov, kabinetov in zveznih komisij, ali pa v vlogi ambasadorjev. "Ne, ni šlo za quid pro quo," zagotavlja John Bolton, sekretar na zunanjem ministrstvu, sicer čistokrvni jastreb, znan po tem, da je Kubi "podtaknil" tajno prodajanje biokemičnega orožja (hej, udarimo po Kubi!), in po tem, da je pritekel v štab volilne komisije, ki je preštevala glasove floridskega okrožja Miami-Dade, in kriknil: "Sem član Bush-Cheneyjeve ekipe - prišel sem ustavit štetje glasov!" Lepo prosim, kakšen quid pro quo neki! To je naredil iz srca. Vem, kaj ste si rekli: Bush je svojo administracijo sestavil iz ciničnih, pohlepnih ljudi, ki so mu pomagali ugrabiti volitve. In demokracijo, huh.
In tipično: bolj ko se Busheva administracija izgublja v aferah a la EnronGate, HalliburtonGate, HarkenGate in BushKnewGate in bolj ko ji napihnjena ekonomija drvi v bankrot, bolj se militarizira - navzven in navznoter. Bush je imel nedavno dva ekonomska govora, na Wall Streetu in v Alabami, toda po obeh so indeksi na borzi srhljivo padli. Ker mu ekonomija ne gre in ker mu trg očitno ne verjame, je sklenil, da se bo maščeval, dvignil glas in postregel z vojaškimi govori. V Fort Drumu (New York) si je zavihal rokave in fantom, ki so se vrnili iz Afganistana, obljubil, da jih ne bo nikoli predal Mednarodnemu kazenskemu sodišču in da bo preventivno udaril po državah, ki razvijajo orožje za množično uničevanje. Fantje so rjuli: "Let's get Saddam!" Ameriške tovarne orožja pa so takoj povečale produkcijo, predvsem kakopak produkcijo lasersko in satelitsko vodenih bomb - tovarne v St. Charlesu (Boeing), Tucsonu (Raytheon) ipd. so začele delati v več izmenah. V svojem pismu, najavi govora o nacionalni strategiji notranje varnosti, je vse to bolj ali manj ponovil, obenem pa poudaril, da "moramo vedeti, kdo prihaja v našo deželo, zakaj prihaja v našo deželo in če res odide, ko naj bi odšel". Kako bo "posnel" več kot 500 milijonov ljudi, ki vsako leto prečkajo ameriško mejo, sicer ni jasno, toda očitno bo za screening skrbela cela Amerika, ki ji bodo v logistično oporo ministrstvo za notranjo varnost in najnovejši socialno-inženirski, kafkovsko-orwellski izumi pravosodnega ministrstva, hja, predvsem Državljanski korpus in program TIPS, ki naj bi za ovajanje "sumljivih ljudi" rekrutirala na milijone Američanov, "osveščenih", "patriotskih" prostovoljcev, pripravljenih na šikaniranje vseh, najbližjih, sosedov in tistih, ki jim gredo na živce, saj veste, gejev, muslimanov in kritikov Bushevega režima. Zvezni agenti so nedavno obiskali houstonski Car Art Museum, ker jih je zaskrbljeni državljan obvestil, da se tam dogaja nekaj "proti-ameriškega" - nič, šlo je le za razstavo, posvečeno tajnim vojnam in tajnim operacijam ameriške vlade. V Severni Karolini so zvezni agenti obiskali študentko, ki naj bi imela v svoji sobi "proti-ameriške materiale" - nič, šlo je le za plakat, ki je parodiral Bushevo obsedenost s smrtno kaznijo. V San Franciscu so zvezni agenti obiskali nekega upokojenca, ker je v telovadnici kritiziral Busha, v Virginiji pa je neki moški streljal na helikopter - mislil je, da prihajajo teroristi. "To je bila povsem naravna reakcija," je rekel. Aha.
Pot represije
Točno, sistem se je izrodil, še preden je Warren Christopher, bivši zunanji minister, uspel reči, da to, kar počne Bush, "vodi na pot represije". Zdaj lažje razumete, zakaj lahko CIA po novem za ovaduhe rekrutira tudi kriminalce... zakaj je Alabama takoj po Bushevem oznanilu, da bi lahko poslej ameriška vojska intervenirala tudi v sami Ameriki (zakon to zdaj najstrožje prepoveduje!), ponudila tankovski bataljon svoje Nacionalne garde... in zakaj Pentagon pospešeno izdeluje nesmrtonosno, navidez bolj humanitarno in "okolju prijaznejše" orožje (energetski izstrelki, pa izstrelki z neznosnim smradom, mrežami, bakterijami, ki žrejo asfalt in gorivo, "klubskimi drogami", antidepresanti ipd.), ki nasprotnika le prestraši, zmede in fiziološko oslabi - to orožje bo idealno v "notranjih" posegih, recimo pri razganjanju protibushevskih množic, demonstrantov, protivojnih protestnikov, antiglobalistov in brezposelnih. Gotovo se sprašujete: zakaj demokrati ne ponorijo? Ker sondaže kažejo, da lahko jesenske kongresne volitve dobijo le na temah, kot so zdravstveno in socialno zavarovanje ter brezposelnost.