antiglobalizem / WTO kills farmers!
Protesti in tragedija v Cancunu
Siniša Gačič
MLADINA, št. 37, 18. 9. 2003
Predstavniki multinacionalnih korporacij in njihovi prijatelji iz državniških vrst so se konec tedna zbrali na peti ministrski konferenci Svetovne trgovinske organizacije (STO) v mondenem mehiškem letovišču Cancun. Le nekaj kilometrov od potrošniško turistične oaze leži mestece Puerto Juarez, kateremu 50 % vode dobavlja multinacionalka Suez s sedežem v Franciji. Mehiški aktivisti so na ogled razmer v Puerto Juarezu peljali zahodne novinarje, katerim so domačini lahko iz prve roke predstavili resnične rezultate politike STO: "Imamo različne vrste vode. Voda v mestu je rjava in smrdi kot nafta. Voda v hotelski coni pa je čista, možno jo je piti iz pipe. Tam voda teče 24 ur na dan, v mestu je na voljo le tri ure na dan. Pa še to pogojno, saj jo včasih dobimo le trikrat tedensko. Po privatizaciji vodne storitve pa so se seveda dvignile tudi cene." Poleg privatizacije zemeljskih surovin se je na petem zasedanju govorilo še o privatizaciji javnih storitev, kot sta šolstvo in zdravstvo, najbolj kontroverzna pa so bila pogajanja o kmetijskih subvencijah. V Cancunu naj bi 146 ministrov sprejelo nova pravila svetovne kmetijske politike - deklaracijo, ki je bila oblikovana pred dvema letoma na podobnem srečanju v katarski Dohi, po kateri recimo Indija ne bo mogla dodeliti subvencij 60 odstotkom prejemnikom. Znotraj rdeče cone, ki jo je pred protestniki Gibanja za pravičnejšo globalizacijo branila 2,5-metrska železna ograja, je potekal subvencijski boj med ZDA in EU na eni strani ter nerazvitimi državami na drugi strani. Bogate države namreč namenijo svojemu kmetijstvu 300 milijard subvencij, kar je približno šestkrat več, kot namenijo razvojnim projektom. Povedano z drugimi besedami - eni evropski kravi sta dnevno namenjena dva dolarja subvencij, sočasno pa približno polovica človeštva živi z dolarjem na dan. V namen pritiska na bogate države (in predstavnike transnacionalnih korporacij) je nastala koalicija 21 držav v razvoju, velikih kmetijskih izvoznikov, kot so Kitajska, Indija in Brazilija, vendar nič ni videti, da bi svetovni bogataši v pogajanjih popustili. Zahteve nerazvitih po bolj enakopravnih pravilih mednarodne trgovinske igre naj bi bile za neoliberalno elito neizvedljive.
Siniša Gačič
MLADINA, št. 37, 18. 9. 2003
Predstavniki multinacionalnih korporacij in njihovi prijatelji iz državniških vrst so se konec tedna zbrali na peti ministrski konferenci Svetovne trgovinske organizacije (STO) v mondenem mehiškem letovišču Cancun. Le nekaj kilometrov od potrošniško turistične oaze leži mestece Puerto Juarez, kateremu 50 % vode dobavlja multinacionalka Suez s sedežem v Franciji. Mehiški aktivisti so na ogled razmer v Puerto Juarezu peljali zahodne novinarje, katerim so domačini lahko iz prve roke predstavili resnične rezultate politike STO: "Imamo različne vrste vode. Voda v mestu je rjava in smrdi kot nafta. Voda v hotelski coni pa je čista, možno jo je piti iz pipe. Tam voda teče 24 ur na dan, v mestu je na voljo le tri ure na dan. Pa še to pogojno, saj jo včasih dobimo le trikrat tedensko. Po privatizaciji vodne storitve pa so se seveda dvignile tudi cene." Poleg privatizacije zemeljskih surovin se je na petem zasedanju govorilo še o privatizaciji javnih storitev, kot sta šolstvo in zdravstvo, najbolj kontroverzna pa so bila pogajanja o kmetijskih subvencijah. V Cancunu naj bi 146 ministrov sprejelo nova pravila svetovne kmetijske politike - deklaracijo, ki je bila oblikovana pred dvema letoma na podobnem srečanju v katarski Dohi, po kateri recimo Indija ne bo mogla dodeliti subvencij 60 odstotkom prejemnikom. Znotraj rdeče cone, ki jo je pred protestniki Gibanja za pravičnejšo globalizacijo branila 2,5-metrska železna ograja, je potekal subvencijski boj med ZDA in EU na eni strani ter nerazvitimi državami na drugi strani. Bogate države namreč namenijo svojemu kmetijstvu 300 milijard subvencij, kar je približno šestkrat več, kot namenijo razvojnim projektom. Povedano z drugimi besedami - eni evropski kravi sta dnevno namenjena dva dolarja subvencij, sočasno pa približno polovica človeštva živi z dolarjem na dan. V namen pritiska na bogate države (in predstavnike transnacionalnih korporacij) je nastala koalicija 21 držav v razvoju, velikih kmetijskih izvoznikov, kot so Kitajska, Indija in Brazilija, vendar nič ni videti, da bi svetovni bogataši v pogajanjih popustili. Zahteve nerazvitih po bolj enakopravnih pravilih mednarodne trgovinske igre naj bi bile za neoliberalno elito neizvedljive.
Drugačen boj, boj brez diplomatske govorice, hierarhije in centralizma pa poteka med hotelskimi klienti in internacionalno množico, ki je na obalo Mehike prišla pokazat svoje nestrinjanje s STO, v kateri, kot pravi domači aktivist, ki se je udeležil alternativnega foruma Gibanja za pravičnejšo globalizacijo na temo STO v Rivi del Garda, ne vidijo "nič drugega kot svetovni dvor, na katerem se predstavniki korporacij in mafijski politiki pogovarjajo o tem, kako ukrasti in monopolizirati bogastvo, ki ga proizvaja človeštvo, in surovine, ki so njegova dediščina". Pred barikadami v Cancunu pa je tudi slovenski aktivist Gašper Kralj, ki je v Mehiki že večkrat obiskal tamkajšnja avtonomna zapatistična območja. "Odločni krik 'NE WTO!' bo v naslednjih dneh združil tisoče na ulicah Cancuna in sveta. Zato v Cancun prihajajo mnogotere skupine, da soustvarijo gibanje onkraj rezerviranih in ekskluzivnih sob. V začasno najeto trinadstropno stavbo, zraven Centra za drugačne medije, vsak dan prihajajo ljudje, kjer potekajo kreativne delavnice direktnih akcij. Nedaleč stran je bila danes vzpostavljena klinika uličnih zdravnikov. Seveda je turistični pašnik, Zona Hotelera, za to priložnost postal vojaški poligon. V zalivu sta parkirana dva ameriška rušilca. Pred konferenčno stavbo brez oken še betonirajo visoko ogrado. V strogem centru so ob cesti postavljene visoke kovinske barikade in montažni prehodi. Za črno-belo pamet je vse skupaj videti skrajno nemogoče, mi pa se smejemo in plešemo," je Kralj prek elektronske pošte poročal domačim aktivistom in javnosti (njegove zapise lahko prebere na internetni strani domačega krila Ya Baste www.dosteje.org).
Mehiške oblasti so ob protestih izdelale posebne črne liste "nevarnih" aktivistov, ki jim je bil prepovedan vstop v Mehiko, težave s prihodom v Cancun pa so imeli tudi zapatisti, ki so jih oblasti zadrževale nekaj kilometrov pred vhodom v mesto. Pozitivni naboj protestov, ki ga je bilo čutiti tako iz Kraljevega poročanja kot tudi iz drugih kanalov alternativnih medijev, je pojenjal že prvi dan protestov, ko se je na barikadah pred vhodom v rdečo cono zgodila tragedija. "Ko smo se odpravili proti barikadam, ki stojijo ob vhodu, prav takrat, ko smo že vstopali v križišče, ki je zamreženo s trimetrskimi ogradami, smo prejeli novico, ki je zaokrožila po celem gibanju. Po celem gibanju je zavibrirala enako in enako prizadela vse. Namreč eden od korejskih aktivistov je naredil samomor," je o tragediji poročal Kralj. 56-letni Korejčan Lee Kyung-Hae je ob zaostritvi razmer pred barikadami na ograjo splezal s transparentom "WTO kills farmers", se obrnil proti policijskim vrstam ter se s švicarskim nožem zabodel v srce. V cancunski bolnišnici je po operaciji nekaj ur zatem umrl. Lee Kyung-Hae, ki je bil nekdanji predsednik Korejske kmečke federacije napredka, je februarja letos gladovno stavkal pred sedežem STO v Ženevi, ko je protestiral proti Stuartu Harbinsonu, predsedniku Odbora za kmetijstvo pri STO. Tudi takrat je v roki držal isti transparent "WTO kills farmers". Svoje nestrinjanje s STO je takrat izrazil z besedami: "Nemočni lahko samo opazujemo valove, ki uničujejo naše prelepe ruralne skupnosti, ki obstajajo že več kot sto let. Da bi spet dobil pogum, sem poskušal najti odgovorne za nastanek teh uničujočih valov. Ko tu, pred vhodom v STO, v Ženevi prihajam do zaključkov, s solzami vzklikam besede, ki so v meni že dolgo časa: Za koga se pogajate sedaj, za dobro ljudi ali za vaše dobro? Zaustavite prevarantska pogajanja in diplomatske poteze. Izključite kmetijstvo iz sistema STO." Po tragičnem samomoru obupanega aktivista se je po besedah Kralja "skupina kakšnih 10.000 aktivistov pognala proti ograjam in jih podrla. Vendar pa so policisti ostali mirni, niso izzivali in niso bili nasilni. Vzpostavil se je prostor na križišču, prostor razpravljanja". Kralj je še pripisal, da nastaja "neko novo gibanje, neka nova etapa zapatističnega boja, ki poteka v metropolah, v urbanem svetu in je neka nova oblika urbanega zapatizma."