rusija / Generacija P-utin

Z vsakim kilometrom bližje mongolski meji je bilo bolj jasno, da je že čas, da v prazni rezervoar lade natočimo bencin. V značilni, malo večji vasi ene od ruskih republik, kjer je najvišja in hkrati najbolj neurejena stavba državna šola, najpogostejše prevozno sredstvo pa še zmeraj konj, so na prvi črpalki sporočili, da so v njihovem okolišu nenadoma izklopili elektriko, zato so za nedoločen čas ukinili poslovanje. Tudi na drugem bencinskem servisu, ki je zaradi rešetk bolj spominjal na izpostavo vaškega zapora, je blagajničar skozi ozko odprtino v okencu razložil, da ne točijo, ker da ni "štroma". Položaj bi bil brezupen, če taisti blagajničar ne bi rekel, da je le streljaj od njih Jukosova črpalka, ki obratuje ne glede na izklop elektrike, vode in druge višje sile. Pri Jukosu vozniku sploh ni bilo treba stopiti iz avta, kajti uniformirani fant je z nasmeškom ne samo natočil bencin, temveč tudi hitro vrnil drobiž. Sijoča Jukosova črpalka je bila v vaški idili kot vesoljska postaja iz kakšnega znanstvenofantastičnega filma. "Jukos je super firma, prav občudujem Jukos," je dejal šofer, ne da bi se trudil prešteti drobiž. Fantom iz Jukosa preprosto zaupa.