bušiji / Ameriški terorist

Realnost je, kot kaže, Bushev kopilot. Nenehno ga ščiti, uboga in rešuje. Recimo: Bush neuspešno pritiska na Savdsko Arabijo, da naj se upre lokalnemu podžiganju islamskega fundamentalizma in da naj se bolj odločno vključi v "vojno proti terorju", potem pa v Savdski Arabiji teroristi na lepem detonirajo stanovanjski kompleks - in Savdske Arabije nenadoma ni treba več prepričevati. Dalje: Bush neuspešno pritiska na Turčijo, da naj se bolj odločno vključi v "vojno proti terorju" in da naj v Irak pošlje svoje vojake, potem pa v Turčiji teroristi na lepem detonirajo dve sinagogi - in Turčija nenadoma postane bolj dovzetna. Dalje: Bush vse bolj skeptične Britance prepričuje, da sta "vojna proti terorju" in okupacija Iraka urgentni, potem pa na lepem teroristi v Turčiji detonirajo dve britanski poslopji - ha! In končno: Bush neuspešno poziva svet, da naj se mu pridruži v Iraku, potem pa začnejo v Iraku na lepem padati tudi Italijani, Španci, Japonci, Korejci in Kolumbijci, pretežno civilisti, električarji in diplomati - in nenadoma se svetu zazdi, da je okupacija Iraka v resnici "svetovna vojna". Če bi bili tako arogantni kot Bush, bi lahko rekli: realnost Bushu izpolnjuje "želje". Vraga, še celo Zahvalni dan so letos uvrstili na koledar le zato, da bi lahko Bush inkognito skočil v Irak in "presenetil" fante.