03 - Svet

Litovci dobijo novega predsednika.

Turčija se odpove smrtni kazni.

V zastraženem Davosu izpeljejo gospodarski forum, v brazilskem Porto Alegreju pa na svetovnem socialnem forumu obsodijo neoliberalizem.

Rusko sodišče zavrne odškodninske tožbe svojcev talcev, ubitih v gledališču Dubrovka.

Tajvan in Kitajska obnovita letalsko povezavo, a se konec leta odnosi med Pekingom in Tajpejem spet zapletejo.

Na volitvah v Izraelu zmaga stranka Ariela Šarona.

Belgija dovoli poroke istospolnih partnerjev.

Vaclav Havel po 13 letih zapusti "češki prestol".

Severna Koreja odstopi od sporazuma o neširjenju jedrskega orožja, med mučnimi pogajanji šestih držav se dogovorijo le to, da jih ne bodo prekinili.

Mednarodni agenciji za jedrsko energijo nagaja tudi Iran.

Na ciprskih predsedniških volitvah zmaga Tasos Papadopulos, na turškem delu Cipra pa polovico parlamentarnih sedežev zasede stranka, ki se zavzema za združitev otoka.

Avstrija dobi črno-modro koalicijsko vlado.

Ustanovi se Mednarodno kazensko sodišče, ovirajo ga ZDA, za prvega glavnega tožilca pa je izvoljen argentinski odvetnik Luis Moreno Ocampo. Prvo tožbo pri ICC vloži grška odvetniška zbornica proti Londonu zaradi zločinov v Iraku.

Irak in Iran se dogovorita o zamenjavi ujetnikov.

Novi predsednik Kitajske postane Hu Jintao, premier pa Wen Jiabao.

Atentator na nizozemskega desničarskega politika Graffa je obsojen na 18 let zapora .

V Sankt Peterburgu se ob 300. obletnici ustanovitve mesta zbere svetovna elita.

Fincev se dotakne vladna kriza.

Ameriško vrhovno sodišče razveljavi teksaški zakon o prepovedi homoseksualnih spolnih odnosov.

Prvi perujski premierki Beatriz Merino politični nasprotniki očitajo, da živi nemoralno homoseksualno življenje.

Češka prizna odgovornost za izgon sudetskih Nemcev.

Na referendumu za samostojnost Korzike separatisti izgubijo za manj kot odstotno točko.

Indija in Pakistan se trudita za ureditev odnosov.

Človeški genom je razvozlan v celoti.

Odvetniki svojcev žrtev napada na letalo Pan Am, ki se je zrušilo nad Lockerbiejem, in libijska vlada se pogodijo za 2,7 milijarde dolarjev odškodnine.

Na lokalnih volitvah v Severni Irski zmaga protestantska demokratična unionistična stranka, ki zavrača mirovni proces.

Berezovski dobi politični azil v Veliki Britaniji, Rusija pa zapre naftnega mogotca Hodorkovskega.

V Ruandi izpeljejo prve večstrankarske volitve po genocidu leta 1994.

ZDA po 19 letih obnovijo članstvo v Unescu.

Nobelovo nagrado za mir prejme Iranka Širin Ebadi.

Papež praznuje 25 let pontifikata, mati Tereza pa postane blažena.

Zadnji let nadzvočnega concorda.

V jeklarskem sporu z ZDA zmaga EU.

Andreotti je oproščen obtožb o sodelovanju pri umoru novinarja Pecorellija leta 1979.

Kitajska postane tretja država, ki je v vesolje poslala človeka.

Odstopi večni malezijski premier Mohamed.

Generalna skupščina OZN pozove ZDA k odpravi sankcij proti Kubi.

Po desetih letih se od vlade poslovi kanadski premier.

Baskija se pripravlja na referendum o osamosvojitvi.

Po nemirih v državi odide gruzijski predsednik Ševardnadze.

EU se spotakne pri sprejemanju ustave.

Ex Yu

Đukanović postane premier Črne gore, Italijani ga hočejo aretirati zaradi tihotapljenja cigaret, on pa zavrne pričanje zoper Miloševića.

Ta še zmeraj posluša sojenje v Haagu, na procesu med drugim nastopijo Kučan, Jović, Marković, Owen in Clark.

Plavšićeva na Švedskem prestaja enajstletno zaporno kazen.

Šešelj po zabavi v Srbiji odleti v Haag.

Karadžić, Mladić in Gotovina se še zmeraj izmikajo neusmiljeni Del Pontejevi.

Na Hrvaškem umre haaški obtoženec Bobetko.

Namesto Jugoslavije nastane ohlapna državna skupnost Srbija in Črna gora.

12. marca z ostrostrelno puško ubijejo srbskega premiera Zorana Đinđića. Sledijo izredne razmere, ki trajajo 42 dni, glavnega osumljenca Legijo še iščejo.

Na Fruški gori najdejo posmrtne ostanke nekdanjega predsednika predsedstva Srbije Ivana Stambolića.

Srbom še v tretje ne uspe izvoliti novega predsednika.

Oktobra se na Dunaju začnejo pogajanja med Beogradom in Prištino.

Ruske enote se umaknejo z Balkana.

V Goraždevcu na Kosovu neznanci streljajo na srbske otroke in ubijejo dva.

Srbija in Črna gora postane članica Sveta Evrope, Makedonija pa članica Svetovne trgovinske organizacije.

V središču Skopja eksplodira bomba.

Vodja misije ZN na Kosovu razglasi Albansko ljudsko armado za teroristično organizacijo.

Oktobra umre zadnji Jugoslovan Alija Izetbegović.

Vlada Republike srbske prizna pokol Bošnjakov v Srebrenici, ustanovi komisijo za preiskavo dogodkov, ob odprtju spominskega znamenja pa v Srebrenici pred 10.000 ljudmi govori Clinton.

Na Hrvaškem na volitvah zmaga posttuđmanovska HDZ, Račana zamenja Sanader, Budiša pa se umakne iz političnega življenja.

Upokojeni general in heroj domovinske vojne Norac je obsojen na 12 let zapora.

Mesić se med obiskom v Beogradu opraviči za zločine, ki so jih storili Hrvati. Isto stori Marović.

Makedonija sprejme zakon o uporabi albanščine v potnih listih in zakon o legalizaciji univerze v Tetovu.

Makedonija in BiH z ZDA podpišeta sporazum o neizročanju ameriških državljanov Mednarodnemu kazenskemu sodišču.

Vojne in nesreče

ZDA napadejo Irak in razdelijo Evropo.

Izrael in Palestina nista nič bližje miru, Izrael nadaljuje vdore na palestinska ozemlja in gradnjo zidu, prav tako se ne nehajo samomorilski napadi.

Afganistan je še zmeraj nevaren, zaporniki v kubanskem Guantanamu pa še vedno nimajo zagotovljenih temeljnih človekovih pravic.

V eksplozijah v Casablanci umre več kot 34 ljudi.

V napadu na šiitsko mošejo v Pakistanu umre 53 ljudi.

Na rock festivalu v Moskvi čečenske upornice v smrt potegnejo še nekaj mladih, več samomorilskih napadov je tudi v Čečeniji in Severni Osetiji. Vodja čečenskih upornikov Šamil Basajev je uvrščen na seznam teroristov.

Džamija islamija v Indoneziji izvede več terorističnih napadov.

V Carigradu v nekaj dneh eksplodirajo štiri bombe, umre 61 ljudi, več kot 670 jih je ranjenih.

V Italiji se "prebuja" skrajno levičarsko gibanje Rdeče brigade.

Grško protiteroristično sodišče obsodi več kot ducat članov organizacije 17. november.

Pred Powllovim obiskom v Riadu eksplodira več bomb. Napadi se ponovijo nekaj mesecev kasneje.

Maoistični uporniki v Andih ugrabijo 71 ljudi, a jih po treh dneh izpustijo.

V Slonokoščeni obali je uradno razglašen konec državljanske vojne.

Spopadi v Nepalu se nadaljujejo.

V požaru na vlaku podzemne železnice v južnokorejskem Daegu umre več kot 130 ljudi, v požaru, ki med koncertom izbruhne v nekem nočnem lokalu v mestu Providence, prestolnici ameriške zvezne države Rhode Island, pa okoli 100 ljudi.

Vzhodno Turčijo strese potres, v katerem umre 176 ljudi, nekaj tednov kasneje pa potres v Alžiriji terja več kot 2000 žrtev.

V Nigeriji spet eksplodira naftovod, umre 105 ljudi.

Potone bangladeški trajekt in s sabo odnese 800 potnikov.

Po poteh Kurska odplava kitajska podmornica s 70 mornarji.

Zaradi vročinskega vala v Italiji umre več kot 4000 ljudi, v Franciji pa po uradnih predvidevanjih kar 14.800.

Med pristajanjem se skupaj s sedmimi astronavti raztrešči ameriški raketoplan Columbia.

Po svetu pustoši sars, WHO ga skoraj ukroti, a se zopet pojavi konec leta.