Kdaj hitri internet tudi v Sloveniji

Kakšna so prihodnja pota interneta? Nedvomno zelo hitra, saj najnovejše tehnologije omogočajo že enormne hitrosti prenosa podatkov po internetnih hrbtiščih. Najnovejša transevropska povezava GEANT, ki so jo z 80 milijoni evrov požegnali tudi evropski komisarji, v katero bo vključeno 30 evropskih držav (med njimi tudi Slovenija), bo delovala s hitrostjo 2,5 Gbit/s, v prihodnosti pa naj bi jo nadgradili kar na 100 Gbit/s. Vse to pa omogočajo tehnologije, ki delujejo na osnovi optičnih vlaken. "Po optičnem vlaknu se pošilja svetloba, ki je primerno dekodirana, da je v njej shranjena informacija. Sprva so pošiljali le eno svetlobo, sedaj pa so začeli več različnih barv z različnimi informacijami. Na enem vlaknu se uporablja 80 barv, to pa se bo najbrž še razširilo. Z vsako barvo se prenaša po 2,5 Gbit/s," pravi dr. Tomaž Kalin, pomočnik direktorja IJS in starosta slovenskega interneta. "Če se hočejo doseči prednosti teh velikih hitrosti, potem je treba na eno in na drugo stran priključiti neko elektroniko, ki omogoča direktni dostop do internetnega protokola." Prav velike hitrosti prenosa podatkov pa na stranski tir postavljajo tehnologije, kot denimo ATM, na katerih temelji večina telekomov, saj te ne morejo prenašati podatkov s takšnimi hitrostmi.

Seveda pa uporabnikom interneta visoke hitrosti po hrbtiščih ne koristijo kdove koliko, če sami nimajo povezav, ki bi omogočale dostojne hitrosti podatkov na primer z domačega računalnika. Klasični analogni modemi, ki jih še vedno največ v uporabi, so že bolj ali manj zadevščina zgodovine. Tudi ISDN ne omogoča dovolj velikih hitrosti, da bi lahko prek interneta npr. spremljali kakšne kompleksnejše multimedijske vsebine. Poleg kabelskih modemov velike hitrosti zagotavlja ADSL (Asymetric Digital Subscriber Line), ki v ZDA postaja pravi hit. Onstran luže sicer še vedno prevladujejo kabelski modemi, predvsem zaradi ugodne cene neomejenega dostopa do interneta, ki znaša okoli 40 dolarjev na mesec. Toda že v nekaj letih naj bi ADSL postavil kabelske modeme na stranski tir. Toda v Evropi se ga telekomi bolj ali manj otepajo, saj naj bi precej omajal njihove mogočne položaje, ki so jih pridobili z dolgoletnim monopolom. "Pred nedavnim sem v Data communication prebral članek, v katerem se delajo norca iz evropskih telekomov prav zaradi DSL-ov. Evropski telekomi naj bi svojim uporabnikom še vedno zatrjevali, da je ISDN glavni napredek človeštva," pravi Kalin.

Za kaj gre pri ADSL? ADSL-tehnologija frekvenčnih pasov se razdeli na nekako 100 majhnih pasov in po njih se pošiljajo podatki, ki se na koncu združijo. Hitrosti prenosa dosegajo do 8 Mbit/s proti uporabniku in okoli 1 Mbit/s v smeri centrale. "ADSL se za zdaj v večini uporablja v ZDA, v Evropi pa samo tam, kjer na telekome pritisne konkurenca. Govor se pri ADSL spelje v standardno centralo, podatki pa v internetno mrežo. Končni efekt za uporabnika pa je, kot bi ta imel najet vod 2Mbit/s. To pomeni, da nihče več ne bo najemal vodov za nekaj 100.000 na mesec za isto hitrost prenosa podatkov. Tega telekomi v Evropi seveda nočejo."

Telekom Slovenije je ADSL že preizkušal v testni fazi, storitev pa naj bi prišla na tržišče že to jesen, toda kot je bilo moč zaslediti v medijih, je glavni vzrok za zamujanje spor zaradi dobaviteljev opreme. Te so izbirali na javnem razpisu, toda neizbrani ponudnik se je pritožil na razpis. ADSL-storitev naj bi bila v začetku zelo draga za uporabnika. Vse pa je seveda odvisno od demonopolizacije telekomov in liberalizacije trga. Pri demonopolizaciji je predvideno, da mora telekom omogočiti komurkoli, da pripelje svojo opremo, in operater mu mora dopustiti, da jo zveže v internetno mrežo. Tu se pojavi problem za Telekom, saj konkurent dobi v uporabo tako rekoč najete vode. Takšna direktiva pa prihaja iz samega vrha EU. Evropski ministri so namreč sklenili, da bodo v prihodnje vsi telekomi morali dati na razpolago konkurentom svoje lokalne zanke, na katerih bodo lahko postavili svojo opremo. In to po ceni, kot jo obračunavajo sebi. Kar pomeni, da če je telefonska naročnina za posamezni priključek 1000 tolarjev, v njej pa so všteti različni stroški od najema do vzdrževanja, potem ne bo mogel od konkurenta zahtevati desetkrat večjo ceno za najem voda. Nekatere telekome zaradi tega že boli glava. Samo v Londonu, denimo, kar 30 podjetij zahteva od British Telekoma, da jim omogoči postavitev njihove opreme. Največja prednost ADSL pred ISDN je, da je uporabnik vseskozi priključen na internet, pri ISDN pa je še vedno treba plačevati impulze. "Če gledamo lokalno raven, je ISDN nedvomno kvaliteten prenos in je resda velik napredek v primerjavi z analogno telefonijo. Toda prihodnost je ADSL, ki bo prišel počasi in bo sprva zelo drag. Seveda dokler ne bo liberalizacija prišla tako daleč, da bodo lahko prišli konkurenti in zahtevali lokalne zanke," pravi Kalin. Tudi v ZDA je naročnina na ADSL še vedno dražja kot kabelski modemi, saj mesečno naročnino cenijo do 200 dolarjev mesečno. Toda dokler ne bo ASDL padla cena, bodo kabelski modemi edino, kar bo omogočalo kolikor toliko hiter prenos podatkov. "Kabelski modemi imajo problem, da če se nabere preveč ljudi, začenjajo padati hitrosti. Uporabniki si delijo frekvenčni pas po istem sistemu kot lokalne mreže Ethernet. Iz tega pasu, ki ga lahko da kabel, se izreže neki frekvenčen pas in nanj so vezani "radijski" modemi. Vsi naenkrat, in lahko pride do konfliktov. Hitrosti pri preveliki obremenitvi začnejo padati in ta zadeva ni neomejena. V primerjavi z ISDN pa je zadeva cenovno še precej ugodna, saj si priključen 24 ur dnevno," pravi Kalin. Toda tudi s kabelskimi modemi v Sloveniji ni kdove kakšne sreče. Po zatonu Telemacha, ki je na začetku ponujal hiter in poceni internet, drugega večjega ponudnika ni. V glavnem gre pač le za lokalne operaterje. Močna mreža kabelskih modemov pa bi najbrž znižala cene tudi drugim tehnologijam.

povezava