seks / Kurbarija

Tisto jutro sem bil besen kot sam hudir. Zraven pa še zmahan kot cunja, s katero je natakarica ves božji dan brisala lužice razlite pijače po kakšnem vegastem šanku, in tudi vsi dometi duševnega življenja teh zavrženih krp so mi bili razprti kot na dlani, saj, o tem sem bil povsem prepričan, jih moji niso prav v ničemer prekašali. Mesto se je pravzaprav šele prebujalo, to sem sodil po medli, še vedno le plaho tipajoči svetlobi in negotovih, obotavljajočih se zvokih, ki jih je bilo moč čuti z ulice na drugi strani še vedno trdno zapahnjenih dvoriščnih vrat. Onadva gumpca, Attila in Jure namreč, pa sta kar stala tam pred mano, me nemilostno in brezobzirno bezala ter me s tistim resnim šolmošterskim glasom skoraj preteče opozarjala, da bosta, če ne bom bliskovito vstal in se uredil, odšla na pot kar sama in me, nesrečo, pustila, naj se znajdem, kakor vem in znam. Krucifiks, ne brbotajta, sem zakrakal in zvok, ki se mi je izvil iz osušenega grla, je bil tak, kot da bi kdo tam notri prelomil trhlo palico, dajta mi ključ naše sobe in malo miru, onadva sta še rekla ha, ha, ha ter končno izginila, jaz pa sem se skrivljeno odplazil v tisto našo kamro, se kot sluz razlezel po svojem pogradu in zavest mi je spet za dolge ure izhlapela iz glave.