nove tehnologije / Novi in stari akterji

Mobilni telefoni so v zadnjih letih postali paradna disciplina elektronske industrije. V boj za svoj košček trga so se poleg klasičnih proizvajalcev telefonskih aparatov vključili tudi nekateri velikani zabavne elektronike. Množičen prodor mobilne telefonije širom po Evropi je pomenil, da so morali proizvajalci tako rekoč iz tovornjakov zalagati kupce. Samo v Nemčiji so mobilni operaterji lani pridobili 25 milijonov novih naročnikov.

Toda zgodba o uspehu proizvajalcev mobilnih telefonov se je letos, čeprav je kar nekaj trga, predvsem na vzhodu še zelo odprtega, očitno končala. Največji švedski koncern Ericsson, ki je bil na trgu mobilnih telefonov med drugim in tretjim mestom, velja za največjega poraženca, saj je prodaja njegovih telefonov v enem letu padla kar za 52 odstotkov. Švedom ni preostalo drugega, kot da se lotijo preizkušenega recepta za zmanjšanje izgub, in so doslej odpustili kar 22.000 izmed 107.000 zaposlenih, s tem pa naj bi privarčevali približno štiri milijarde dolarjev.

Vodilni v Ericssonu so se zaradi številnih protestov proti tem ukrepom izgovarjali, da gre pač vsej tovrstni industriji za nohte in da tudi drugi uporabljajo enake metode. Nemški Siemens je prav tako napovedal odpust 2000 zaposlenih. Ericsson je že nekaj časa iskal rešitve, denimo, da bi vso proizvodnjo mobilnih telefonov prepustil singapurskemu velikanu Flextronicu, ki izdeluje številne elektronske aparate in računalniške komponente tudi za druga podjetja. Konec aprila pa je Ericsson objavil, da bo proizvodnjo mobilcev v prihodnje združeval z japonskim Sonyjem. Sodelovanje meri predvsem na prihodnje generacije mobilne telefonije, saj ima Sony dolgoletne izkušnje s prenosnimi video- in avdionapravami, v tretjo generacijo pa namerava vpeljati tudi tehnologije najbolj prodajane igralne konzole Playstation 2. Poleg tega naj bi Ericssonu pomagal s trženjskimi in celo oblikovalskimi izkušnjami, kajti Ericssonovi izdelki veljajo za tehnološko dovršene, a precej grozno oblikovane.

Ericssonu glavni dobiček še vedno prinaša oprema za mobilna omrežja, v tej panogi je to podjetje še vedno na prvem mestu, čeprav je njegov glavni tekmec Nokia na tem področju zmanjšal zaostanek na 18 odstotkov. Švedi so se močno zagnali v tretjo generacijo mobilne telefonije in postali glavni dobavitelji opreme za 27 od 47 koncesionarjev, ki so začeli postavljati tovrstna omrežja. Toda veliki zneski državam za koncesije, ki so vzrok za velike težave večine mobilnih operaterjev, lahko precej vplivajo na razvoj teh omrežij.

Glavne težave proizvajalcev mobilnih telefonov se kažejo v počasni rasti trga, ki je precej zasičen, poleg tega se otepajo z velikimi stroški razvoja mobilnih telefonov tretje generacije. Philips in Alcatel, ki sta si približno petodstotni tržni delež izborila predvsem s cenenimi telefoni, nameravata prav tako združevati sile z daljnovzhodnimi proizvajalci mobilnih telefonov ali jim celo prodati celotno proizvodnjo. Japonska in korejska podjetja so nesporni vladarji Azije, a v Evropo jim je uspelo le malenkostno pokukati, čeprav so tehnološko precej pred evropskimi proizvajalci, saj bosta Japonska in Južna Koreja kmalu pognali omrežja tretje generacije. Nesporni svetovni vladar mobilne telefonije pa je še vedno Nokia. Vsi proizvajalci mobilne telefonije priznavajo, da je edina, ki je povečala dobiček. Še več, z 31 odstotki svetovnega deleža namerava dobiti 40-odstotno pozicijo.

Pravih tekmecev za zdaj nima. Na drugem mestu je trdno zasidrana Motorola, ki se svojemu 15-odstotnemu tržnemu deležu lahko zahvali predvsem zaradi prodaje v ZDA, poleg tega pa se tudi pospešeno pripravlja na naslednjo generacijo mobilcev. Na tretjem mestu je Ericssona že prehitel Siemens, ki ima za zdaj 8-odstotni tržni delež, Ericsson pa je zdrsnil na četrto mesto z vsega 7 odstotki. Toda z novo generacijo bodo tudi v Evropi nastopili novi akterji. Predvsem je treba računati na korejski Samsung, ki mu je kljub manjši zamudi že nekako uspelo ujeti tekmece, in japonsko Matsushito. Ta koncern je bolj znan po svojih podjetjih Technics in Panasonic, ki izdelujeta matshushitine mobilne telefone. Samsung in Matshushita sta po tržnem deležu čedalje bliže Siemensu. Priložnost v novi generaciji mobilne telefonije je zavohal tudi Microsoft, zato že pospešeno razvija številne aplikacije, poleg tega pa eni izmed prvih dlančnikov, ki jih ponujata francoski Sagem in japonski Mitsubishi, uporabljajo Microsoftov operacijski sistem in nekatere programe. Za podoben korak se je odločil tudi povsem neznan britanski proizvajalec Sendo. Nove tehnologije so pač predrage in prezapletene za razvoj nečesa, kar je tako tvegano, kot je tretja generacija mobilne telefonije. Že samo podelitev koncesij je bila zelo usodna za nekatere akterje. Poleg tega so tu še finančne zmožnosti uporabnikov mobilne telefonije, ker bodo nove naprave sprva vse prej kot poceni, prav tako seveda njihova uporaba, saj številni uporabniki mobilne telefonije komajda obvladajo sedanje telefone, nove naprave pa bodo precej bolj sofisticirane za uporabo.