imperializem / Diplomacija po ameriško

Na sestanku Organizacije za prepoved kemičnega orožja (Organisation for the Prohibition of Chemical Weapons, OPCW) 22. aprila so na predlog in po večmesečnem lobiranju ZDA odstavili generalnega direktorja OPCW, brazilskega diplomata Joseja Bustanija. Slovenski predstavnik v OPCW je skupaj z večino EU (izjema je bila Francija) in pridruženimi članicami glasoval v podporo ameriškemu predlogu.

Jose Bustani je vodenje OPCW prevzel pred petimi leti. Ta urad ZN, ki izvaja nenapovedane preglede potencialnih zmogljivosti za proizvodnjo kemičnega orožja, je vodil izjemno uspešno. Njegovi inšpektorji so uničili 2 milijona kosov kemičnega orožja in dve tretjini svetovnih zmogljivosti za njegovo proizvodnjo. Bustani je tako uspešno prepričeval omahujoče države, da se je v njegovem mandatu število podpisnic konvencije s 87 povzpelo na 145. Zakaj je torej moral oditi človek, ki je verjetno naredil več za uničenje kemičnega orožja kot kdorkoli drug?

Jose Bustani se je ameriški administraciji najprej zameril z zahtevo, da bi se morale tudi ZDA podrediti režimu nenapovedanih pregledov - o čemer v Washingonu niso hoteli niti slišati. A še hujši “greh” je storil, ko je konec leta 2001 navezal stike z Irakom, ki ga je skušal prepričati, naj pristopi k sporazumu OPCW ter se prostovoljno podredi njegovemu nadzoru. Ameriška administracija je že januarja 2002 od Brazilije zahtevala, naj Bustanija odpokliče - kar so Brazilci zavrnili. Marca so ZDA Bustanija obtožile, da je z neurejenim finančnim poslovanjem zapeljal OPCW v denarne težave. Podroben pregled je pokazal, da je finančno poslovanje OPCW sicer zgledno, urad pa je zares v finančnih težavah - a samo zato, ker ZDA ne plačujejo svoje pristojbine. Ko drugi prijemi niso uspeli, so se ZDA lotile “prijateljskega” prepričevanja članic OPCW. 22. aprila je 48 držav glasovalo za odstavitev Bustanija, 7 jih je bilo proti, 43 pa se jih je vzdržalo.

Ameriška administracija se pripravlja za napad na Irak. Zaradi nafte, seveda, ampak vsaj za javnost mora George W. Bush ml. najti nekakšen bolj “moralen” razlog. In ker niti CIA noče več potrditi naklepanj, da naj bi bil Sadam Husein povezan z Al Kaido, ostaja ameriškemu predsedniku le še izgovor, ki ga vedno znova ponavlja: Sadam Husein naj bi imel orožje za množično uničevanje, ki ga namerava uporabiti proti sosedom in celo ZDA. Zato hoče ameriška administracija odstraniti ali diskreditirati vse, ki bi lahko strokovno utemeljeno trdili drugače.

Washington Post je 15. aprila objavil presenetljivo novico, da je pomočnik obrambnega sekretarja ZDA Paul Wolfowitz, sicer vodilni jastreb Busheve administracije, ukazal Centralni obveščevalni agenciji (CIA), naj razišče delovanje Hansa Blixa, direktorja Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) v letih 1981-1997. CIA naj bi po Wolfowitzevem naročilu poiskala dokaze, da je bil Blix preveč popustljiv in naiven, ko je IAEA preverjala iraški civilni jedrski program. Zato naj bi Sadamu Huseinu uspelo prikriti projekte razvoja jedrske oborožitve. Če bi se Wolfowitzeve obtožbe izkazale kot utemeljene, bi bil Hans Blix povsem neprimeren direktor urada, ki ga danes vodi: komisijo Združenih narodov za nadzor, verifikacijo in inšpekcijo (UN monitoring, verification and inspection commission, Unmovic).

ZDA namreč načrtujejo, naj bi Iraku kot povod za napad najprej izstavili ultimativno zahtevo za obnovitev še strožjih inšpekcij iraške oborožitve, kar naj bi Irak zavrnil. A če bi ključno inšpekcijsko agencijo ZN vodil “popustljivi in naivni” strokovnjak, ki bi zares hotel preveriti morebitni iraški jedrski program, in ne izzivati konflikta s politično pogojenimi zahtevami, bi lahko Irak celo privolil - in ameriški izgovor za napad bi padel v vodo. Ampak na hudo jezo Wolfowitza celo CIA ni znala najti dokazov, da naj bi Blixova “popustljivost in naivnost” Sadamu Huseinu omogočila prikriti program razvoja jedrske oborožitve. Kar pa še ne pomeni, da je gonje proti Hansu Blixu konec.

Ameriška administracija v samosvojem interesu ne spoštuje več nobenih načel mednarodnega prava in sodelovanja ter uničuje kredibilnost mednarodnih organizacij, ki pomembno prispevajo k večji varnosti sveta. Žal slovenska vlada v svoji slepi želji, da bi si s prislužila povabilo v Nato, to nemoralno in za ves svet nevarno početje ZDA ustrežljivo podpira.

povezava

povezava

povezava

povezava

povezava