fenomeni / Privilegirani in izobčeni
O zavestnih neimetnikih prenosnih telefonov
Jakov Brdar, kipar in Miklavž Komelj, pesnik: 'Veliko manj poveš, stalno si dosegljiv - to je nekakšna oblika nadzorovanja drug drugega.'
© Nada Žgank
Imeti ali ne imeti prenosni telefon, sploh ni več vprašanje. Reklame nas celo prepričujejo, da je mobilnik že kar lep čas neločljiv del nas samih. Tudi številke, s katerimi nam postrežejo ponudniki brezžične telefonije, govorijo same zase. Mobitel, d. d., ima tako danes 1,314.661 uporabnikov svojih storitev. Vega se lahko pohvali z 29 tisoč priklopljenimi, SI MOBIL pa oskrbuje okrog 300 tisoč pogovora željnih ljudi. In če upoštevamo, da v Sloveniji živi malo več kot dva milijona ljudi, potemtakem le pičlih 350 tisoč državljanov nima osebnega mobilnega "zvonila". Če odštejemo starejše in nemočne, ki iz objektivnih razlogov ne morejo ali ne znajo odtipkovati številk, ostanemo pri izjemno nizki, empirično nepreverljivi številki pravih asketov, upornikov - ljudi, ki zavestno zavračajo mobilno telefonijo.