hrvaška-slovenija / Hrvaška na kolenih

Medtem ko so hrvaški ribiči objestno vihteli rampone, se je političnim zastopnikom ljudstev z obeh strani meje zazdelo, da bi lahko k otoplitvi sila ivjastih odnosov morda vsaj za nekaj stopinj pripomogli s paranjem nekih drugih mrež, namreč tistih za nasprotnikovimi nogometnimi vrati. Slovenska in hrvaška parlamentarna reprezentanca imata za sabo že kar simpatično tradicijo: nazadnje sta se tik pred podpisom zdaj očitno na lepem neveljavnega meddržavnega sporazuma sešli poleti 2001 v Zagrebu, kjer so športniki, ki so jim na volitvah zaupali naši volilci, sosedske counterparte po igri dobesedno pregazili in vse srečanje brez vidnejših naporov vodili, nakar so - kakšno naključje! - v zadnji minuti pokasirali kar dva klavrna zadetka, tako da se je srečanje končalo z enim lepim diplomatskim, nikogar motečim tri proti tri. Ker je bil medsosedski politični položaj, čeprav se državi že takrat nista ravno muckali, ob tisti priložnosti v primerjavi z današnjim kljub vsemu neprimerno bolj priljuden, se tokrat niti ni zdelo tako iz trte izvito pričakovati, da bodo naši velikaši gostom v Piranu uslužno poklonili vsaj dvomesten skor, a se je v resnici izkazalo, da je bila to tista ena priložnost na leto, ko je lahko slovenski narod na svoje reprezentativce dejansko ponosen.