praznovanja / Do onemoglosti

"Are they from Slovenia?" je receptorja in barmana Kostasa v recepciji hotela Averinos ob enajstih zvečer diskretno vprašal rdečelični zdolgočaseni Anglež kakšnih štiridesetih let, ki je skupaj z ženo in s še enim takisto zdolgočasenim parom sedel v naslanjačih ob šanku in opazoval nočni naskok skupine z aluminijasto folijo okrancljanih slovenskih absolventov na središče mesta. Že na prvi pogled se je angleškemu omizju videlo, da si nima več kaj povedati. Tipčka sta gotovo razmišljala samo o tem, kako lepo bi bilo, če bi se čim prej vrnila domov v svoj lokalni pub in tam pila pivo ter debatirala o naslednji nogometni tekmi ali pa tukaj sama blaznela okrog in jagala babe - njune oči so na skrivaj neusmiljeno škilile po štajerskih absolventkah. Njuni ženi pa sta verjetno sanjali o svojih nekdanjih počitnicah, pred leti, ko sta bili še samski in lepi. "Yes, I knew it," je bil sam s sabo zadovoljen Englishman, ko se je zmagoslavno vrnil k svojim trem frendom. Potem so malo razglabljali o tem, kako mu je to uspelo ugotoviti (I just knew it) in kje je Slovenija (somewhere between Ukraine and Russia), nato pa so se odpravili spat.