muzika / Kar naj me zaročajo z ženskami!

Nekoč ste omenili, da vas ljudje, ko vas hočejo žaliti, opišejo kot "tisti harmonikar iz Valjeva", kar je povezano s tem, da ste leta 1984 v najstniških časih v Parizu osvojili naslov zlate harmonike Evrope ...

O ja, to zelo radi rečejo, a me niti približno ne prizadene, saj se lahko na tak način nate spravi samo tipičen ljubosumen ortodoksen kmetavz. Harmonika je narodni inštrument ne samo moje domovine, temveč tudi Francije, Rusije in še kakšne velike države, in če moji nasprotniki niso sposobni spraviti skupaj nič bolj uničujočega kot harmonikar iz Valjeva, moram reči, da mi to lahko samo godi. Neprimerno bolj me žali, če se kaki nestrokovnjaki na sebi lasten kvazistrokovnjaški način lotijo kritike moje glasbe. Kljub vsemu sem fakultetno izobražen glasbenik, ki je v muziki že svojih sedemindvajset let, potem pa se name takole spravi neki žlampač piva, ki so ga iz tega ali onega razloga postavili na mesto recenzenta ali celo urednika ... Komentirajo glasbo, ne da bi pri tem sploh vedeli, kaj je glasbeni stavek, za svojo glavno kvalifikacijo pa štejejo to, da so si pustili rasti brado, da pijejo pivo in da se že pet dni niso okopali, ker je to rock, ker je to ... jazz. No, to me pa resnično žali.